(05) 30 52 001 vrtec@osdeskle.si

Vrtec pri Osnovni šoli Deskle

Ulica Petra skalarja 2

5210 Deskle

Deskle, 20. junij 2022

Zaključno poročilo projekta

ZDRAVJE V VRTCU

 

 

Uvod

Letošnje šolsko leto je bilo kljub epidemiji drugačno kakor lansko. Vrtec zaradi preprečevanja širjenja okužbe Covid19, ni bil zaprt, delo pa je potekalo po smernicah za preprečevanje širjenja okužbe. Otroke smo spodbujale k skrbi za lastno zdravje tudi s pomočjo dejavnosti v okviru programa Zdravje v vrtcu, ki deluje pod okriljem NIJZ-ja. Z otroki smo raziskovali in se seznanjali o različnih načinih varovanja in ohranjanja zdravja ter vse skupaj prepletali z drugimi zastavljenimi projekti. Tako ob koncu šolskega leta v poletne počitnice stopamo polni novih spoznanj, predvsem pa veselih in poučnih doživetij.

Vabim vas, da si več o našem delu preberete v nadaljevanju poročila.

Koordinatorica:

Lea Saksida, dipl. vzg. predšolskih otrok

 

Skupina Pikapolonice

Beli zobki

Kot pravi raziskovalci smo se najprej podali na lov za informacijami, ki smo jih našli v knjigi Moje zanimivo telo (Pascale Hédelin) in Veliko in dejavno telo (prevedla Barbara Vitez). Na posameznih straneh smo preizkušali, kako se premikajo naše roke in mišice, kako dihamo, kako potuje hrana skozi naše telo, kakšni so zobje … Vse, kar se je v slikanici premaknilo je bilo zanimivo, še najbolj pa velik zdrav zobek. In tako smo prišli na idejo, da bi tudi mi že lahko pričeli vaditi pravilno čiščenje zob. Zato smo narisali res velika usta z velikimi zdravimi belimi zobki in jih prelepili s folijo. Nasmejana usta smo nato zalepili na rob previjalne mize in si jih ogledovali. Pričeli smo šteti zobe in gledati, ali so kje umazani. Ker so bili prav preveč čisti, smo jih kar sami umazali tako, da smo jim prav veselo z navadnim flomastrom narisali rumene obloge. Ko so bili zobje zadovoljivo umazani, smo poiskali zobno ščetko. Našli smo lepo, vijolično otroško ščetko in skrb za zdrave zobe se je pričela. Najprej smo ščetko zmočili pod tekočo vodo, nato pa smo zobe poskušali pravilno umiti. Zgornje tako kot pada dež, od zgoraj navzdol, spodnje pa tako kot raste trave, od spodaj navzgor.

Čiste roke za zdrave otroke

Ker smo skrbeli za to, da smo imeli vsaj pred vsakim hranjenje res čiste roke, sva otroke umivanju rok spodbudili tudi z ogledom filmčka NIJZ-ja Čiste roke za zdrave otroke. Najini otroci se zelo radi igrajo bibarije in prstne igre, zato jim je bila prstna igrica o traktorju zelo všeč. Večkrat smo jo ponavljali med dejavnostmi, pri mizi, ko smo čakali, da pripeljemo voziček s hrano v igralnico ali pa kar tako, za zabavo, med igro samo. Umivanje rok smo nadgradili tudi z učenjem brisanja rok s papirnato brisačko tako, da jih brišemo, vse dokler niso suhe. Pripravili smo prav posebno igrico na temo umivanja rok. Na risalni list smo obrisali otroške roke in jih izrezali, nato pa zalepili na risalni list. Nad roke smo narisali vodovodno pipo in tekočo vodo ter risbico plastificirali. Seveda so bile roke tako čiste, da smo morali poskrbeti, da bomo imeli kaj dela. Spet smo poiskali navaden flomaster in z njim na roke narisali umazanijo, pa viruse in packe. Tako kot nam je bilo lepo risati po rokah in jih mazati, nam je bilo lepo roke tudi očistiti. Iz filca smo pripravili manjšo krpico ter z njo obrisali oziroma umili roke. Igrica je bila otrokom tako zanimiva, da so takoj, ko so ugotovili, da so roke na risbici umazane, so jih hiteli čistiti.

Joj … koliko žogic!

Zjutraj nas je v skupini pričakalo presenečenje. Velika škatla, na kateri so bile barvane luknje in različne živali.  In kdo bi si mislil – v živalih spet luknje. Močno smo razmišljali, kaj naj s tako lepo škatlo počnemo. Še dobro, da smo našli veliko košaro majhnih barvanih žogic in hitro ugotovili, da so ravno pravšnje za igro s škatlo. Poiskali smo tudi knjigo o žogi in med vrtčevskimi knjižnimi policami našli knjigo Rdeča žoga (Matthias Karl). Spoznali smo pesmico Rdeča žoga (Janez Bitenc). Žogica v pesmici je skakala naokrog in skočila v lužo, kjer se je najprej umila, nato pa na sončku posušila. Nam je bila pesmica tako všeč, da smo jo s prstnimi barvami in balonom natisnili na risalni list. Našli smo večjo rjuho z različno velikimi luknjami. Rjuho smo pripeli na vrvico nad preprogo. Naši mali raziskovalci so se navdušeno podali na delo in hitro ugotovili, da sprva načrtovani ideji metanja žogic skozi različno velike odprtine lahko dodajo še svojo idejo. In tako se je pričela vedno zabavna igrica »kukukanja«. Prvič smo se preizkusili tudi pri razvrščanju barv. Na pano smo zalepili metulja z lepljivimi (samolepilna folija) barvanimi krili. Takoj ko so se jih otroci prvič dotaknili, se je igra začela. Sprva so se igrali le z rokami in uživali, ko so se jim rokice lepile na folijo. Nato pa smo na samolepilna krila pričeli lepiti barvane žogice. To je bila zabava – tako velika, da najin plan, da bomo žogice razvrščali tudi po barvah sploh ni prišel na vrsto. Pa kaj potem, saj imamo še veliko časa tudi za to!

AAAAA-čih!

Joj, kako nas je požgečkalo po nosu. Ti, ti, ti poper! Tako močno nas je požgečkal, da smo si morali nos kar malce pomencati. Ampak še dobro, da sta vzgojiteljici žličko hitro umaknili, saj bi mi vse, kar je bilo na žlički, tudi poskusili. Medtem ko so naši noski z nasmehom vonjali limono in rožmarin, je iz pladnja zadišalo po nečem domačem. Po kavi. Otroci so namreč v lončku vonjali kavna zrna. Na zalogi pa sva imeli še en vonj, ki pa otrokom ni bil nič prijeten. Ko sva jim pod nos ponudili žličko kisa, so nos zavihali ravno tako kot takrat, ko jim kakšno navodilo ni najbolj po godu. Limono in rožmarin so prišli večkrat povohat, kisu pa so se ognili v velikem krogu. Čutila smo preizkušali tudi z rokami in nogami. Prsti so plesali po vati, blagu, aluminijasti foliji, nitki s kroglicami, zrnih koruze, pokrovčkih steklenic … Pridno in zvedavo so tipali, gladili, božali in trgali. Kar največ dela pa so imele noge. Nožni poligon, sestavljen iz trave, kamenčkov in vode, so preizkusile kar na vrtčevskem igrišču. Medtem ko so nekateri otroci po poligonu hodili brez težav, pa je nekaterim tudi nagajal s tem, ko jih je bodel v podplate.

Masaže

Otroci v naši skupini imajo zelo radi prstne igre in bibarije, zato smo ob obravnavanju različnih tem naše dejavnosti popestrili tudi z bibarijami ali prstnimi igrami. Tako je bilo tudi, ko smo se pogovarjali o vremenu. Na panoju smo dnevno označevali, kakšno vreme nam lepša dan. In čeprav so deževni dnevi bolj kot ne žalostni, so nam prinesli veselje na obraz. Že vse od prvega dne, ko so otroci prstno igro Dežek pada (Mira Voglar) spoznali, so jo radi zaigrali. Pri mizi, ko smo čakali voziček s kosilom, kar tako med igro na preprogi ali na atriju. Prstno igro smo uporabili tudi kot masažo in z njo požgečkali noge, trebušček in lička. Oooooo, kako je žgečkalo! Ker pa so nam prstne barve in tiskanje z dlanmi vedno bolj všeč, smo prstno igro za spomin natisnili na risalni list. Prav tako smo za masaže poskrbeli tudi med gibanjem, ko smo se igrali z žogicami – majhnimi in velikimi, pa tudi s prav posebnimi. Takimi, ki imajo po celi plasti majhne izboklinice, ki so popolne za hrbtno masažo. To so hitro ugotovili tudi otroci. Kar sami so se na preprogi ulegli na trebuh in se pustili razvajati »masažni« žogi, ki je nežno potovala po njihovem hrbtu.

Varno s soncem

Tudi letos smo na ravni vrtca vključeni v projekt Varno s soncem. Čeprav smo premladi, da bi v projektu aktivno sodelovali, pa smo za ozaveščanje otrok poskrbeli ravno tako. Tik pred poletnimi počitnicami nas je vreme razveselilo s poletnimi temperaturami. Seveda pa nismo pozabili, da se moramo pred poletnimi visokimi temperaturami in močno sončno pripeko zavarovati. Z otroki smo lovili tudi svoje sence, tako da smo si mahali z rokami, poskusili pohoditi sami sebe in stopiti na soseda. Otroke in starše sva spodbujali, da otrokom v vrtec vsakodnevno prinesejo pokrivala za glavo. Kljub temu da vsi otroci nad pokrivali niso bili navdušeni, sva vztrajali in jim prigovarjali, da jih moramo imeti, ker nas varujejo pred močnimi sončnimi žarki. Na atriju smo se igrali že takoj zjutraj, pred malico, in takoj po malici, ko so bile temperature še sprejemljive. Ob atrij smo postavili tudi večji senčnik, ki je pomagal loviti senco. Spoznali smo knjigo Martin na morju (Jan Ivens) ter v njej iskali priporočila, kako se pred soncem in visokimi temperaturami zaščitimo. Likovno smo izdelali pokrivala za glavo. Tradicionalno smo na ravni vrtca pozdravili tudi prihod poletja, in sicer z igrami z vodo. Starše sva prosili, da so otrokom v vrtec prinesli pokrivalo in rezervna oblačila. Pripravili sva jim dva visoka bazena z vodo in igračami, otroci pa so domišljiji dali prosto pot. Vodo so prelivali iz lončka v lonček, z njo poganjali vodni mlin, lovili igrače, ki so plavale v vodi, in ko so postali dovolj pogumni, so veselih in razigranih očk pošpricali tudi vzgojiteljice.

Krepim (oblikujem) sebe in mojo skupnost

Letos smo se na ravni vrtca prvič vključili v projekt Turizem in vrtec. Ker živimo ob reki Soči, smo si za temo projekta zadali rdečo nit Doma sem ob Soči. Projekt je sicer namenjen otrokom od  tretjega leta dalje, mi pa smo se po svojih močeh starejšim prijateljem pridružili, kljub temu, da smo še premladi. Saj poznate pregovor: »Če ne gre Mohamed h gori, pa gora pride k Mohamedu.« No nekaj podobnega se je takoj po novoletnih počitnicah zgodilo v naši igralnici. Kljub temu da pridno rastemo, smo še vedno premladi, da bi se sami sprehodili do našega bisera, reke Soče. Zato smo jo kar sami likovno upodobili in jo, kot se spodobi, obogatili še s soškimi kamni in soškimi postrvmi. Tako smo po Gregorčičevo k nam pripeljali krasno bistro hčer planin, reko Sočo. Ko smo se že izurili v lepljenju z lepilom, smo si pripravili še didaktično igro, na kateri so otroci v reko Sočo s samolepilnim trakom (ježkom) lepili soške postrvi. Ker imamo pri nas že prave mlade raziskovalce, smo se podali tudi v bolj študijske vode. Poiskali smo večje vedro in ga napolnili z vodo. Med igračami smo poiskali različne predmete, nekaj sva jih pritihotapili tudi vzgojiteljici, nato pa smo pričeli z poizkusom in raziskovali, kaj plava in kaj se potopi. Da raziskovanje ne pozna meja, so dokazali tudi naši otroci, saj so dobivali vedno več idej in pripomočkov, s katerimi so želeli nadaljevati poizkuse. Da ne pozabimo, kako lepo reko imamo v našem kraju, smo v igralnico z elastiko pripeli nekaj mavričnih ribic, ki so bile prav otroško nagajive. Ko so jih otroci ulovili, potegnili k sebi in spet spustili, so jim ribice prav nagajivo pobegnile visoko v zrak. Tik pred zaključkom vrtčevskega projekta Doma sem ob Soči smo poskrbeli, da se je v Trenti napolnil tudi izvir reke Soče. S tiskanjem dlani smo ga namreč likovno upodobili. Svoje znanje pa smo pokazali tudi meseca maja v Kulturnem domu Deskle na zaključni prireditvi vrtca, kjer so predvsem starejši otroci staršem in krajanom pokazali, kaj vse smo se o Soči naučili. Mi najmlajši smo svoj prispevek na prireditvi dodali, ko smo zaplesali na pesem o vodi. S svojimi likovnimi izdelki na temo projekta pa smo obogatili razstavo vseh vrtčevskih otrok, ki je potekala v stekleni dvorani Kulturnega doma Deskle.

Kipimo od vitaminčkov

Prepoznavali in spoznavali smo tudi različno hrano in pijačo. Otrokom sva pripravili sličice hrane in pijače, ki sva jih izrezali iz raznih papirnatih reklamnih oglasov. Skupaj smo sličice poimenovali, pokazali, kaj imamo radi in česa ne. Povedali sva jim, katera hrana je bolj zdrava in katera manj. Vse sličice hrane in pijače pa smo nato skupaj zalepili na plakat, ki še danes krasi našo igralnico. Morda lahko uganete, katera hrana nam je bila med različnim sadjem in zelenjavo pa mlečnimi in mesnimi izdelki, sladkarijami najbolj všeč? Pri nas so zmagali čevapčiči. Preizkušali smo se tudi pri sestavljanju dvodelne sestavljanke različnega sadja. Najhitreje smo opravili z jabolkom. Morda tudi zato, ker smo veselo plesali ob spremljanju pesmice 5 jabolk (Mojca Robič). Med sadjem smo našli tudi pomaranče. Ker so našim otrokom bolj kot pomaranče teknili mandarini, sva se odločili, da jim pomaranče ponudiva drugače. V igralnico sva prinesli ožemalnik citrusov in s skupnimi močmi smo si pripravili sveži domači pomarančni sok, ki so ga poizkusili vsi otroci. Nekaterim je bil tako dober, da so večkrat utrjevali besedo še in ga tako res veliko popili. Vsemu pridobljenemu znanju smo na koncu nazdravili s skodelico svežega pomarančnega soka. Pa na zdravje! Čin, čin!

Poročilo pripravila vzgojiteljica skupine Pikapolonice

 

Skupina Polžki

Polžki v vrtcu

Poletje in s tem dolge počitnice so se poslovili in že so se odprla vrata v novo igralnico, kjer nas je pričakal in vabil nov tobogan. Iz izkušenj vemo, da so prvi dnevi za nekatere, predvsem nove otroke, lahko težki. Pri tem so nam na pomoč priskočili starši, ki so si vzeli čas in otroke postopno uvajali na novo okolje. Otroci, ki so že obiskovali vrtec, so nove prijatelje prijazno sprejeli in jim pokazali, kaj vse smo se že naučili. Skupaj smo prepevali pesmice, rajali, risali, tiskali s prsti, lepili, barvali s čopiči, oblikovali s plastelinom in slanim testom, prisluhnili novim pravljicam in se igrali. Ker je bila jesen lepa, smo veliko časa preživeli na vrtčevskem atriju, kjer smo se razgibavali na različnih poligonih, se igrali s žogami in vozili s poganjalci. Poleg pestre izbire raznovrstnih dejavnosti, ki smo jih otrokom ponudili, smo veliko časa namenili navajanju na samostojnost pri umivanju, oblačenju, preobuvanju, kulturnem prehranjevanju, uporabi kulturnih izrazov, pospravljanju igrač in usvajanju dnevne rutine. Zavedali smo se, da vse to daje otrokom občutek pripadnosti, varnosti in pripomore k dobremu počutju otrok, sprejetosti in krepitvi samopodobe.

Prijatelja imam

Med šolskim letom smo se trudili za dobro počutje otrok v skupini in sprejetost vsakega posameznika. Skrbele in navajale smo otroke na kulturno obnašanje in spodbujale prijateljske medsebojne odnose. Dnevno smo ob dekoracijah na panoju, slikanicah in z lutkami otrokom predstavili pravljice o prijateljstvu: Dom za zajčka in miško, Mala račka, Bobek in barčica, Maja in prijatelji … Ob pravljicah smo iskali odgovore na vprašanja: kdo je prijatelj, kakšen je, kaj počne, ali sem jaz prijatelj. Postavili smo pravila in jih zapisali na plakat. V jutranjem krogu smo igrali socialne igre z žogo za spodbujanje prijetnih prijateljskih odnosov in ob likovnem ustvarjanju izdelali krog prijateljstva. V mini gledališču z ročnimi lutkami smo se seznanili s čustvi, kot so veselje, žalost, strah, jeza, jih gibalno uprizarjali in si izmišljali nove zgodbice, ki smo jih zaigrali v mini gledališču. Spoznali smo tudi novo didaktično igrico spomin – čustva. Ker je močno področje skupine glasba, smo usvojili kar veliko pesmic, kot so Palček, Mi se imamo radi, Če si slabe volje, Zakaj pa joče Tinka … Dnevno smo pesmice prepevali, ob njih rajali in se veselili. Dobre prijateljske odnose smo krepili tudi s prijatelji iz drugih oddelkov vrtca na skupnih praznovanjih, druženjih in prireditvah.

Mali sonček

Gibanje je otrokova biološka potreba. Z njim se uravnavata telesna rast in razvoj, pridobivajo gibalne in ročne spretnosti, kar pa posledično vpliva tudi na duševni razvoj otrok, dobro počutje in pozitivno samopodobo. V letošnjem šolskem letu smo se odločili za sodelovanje v gibalno športnem programu Mali sonček, ki zajema različne športne naloge za krepitev gibalnih spretnosti otrok od drugega do šestega leta starosti. Naloge, ki smo jih opravljali, smo izvajali skozi celo šolsko leto:

  • Modri planinec – v vseh letnih časih smo izvajali daljše sprehode v ožji in širši okolici vrtca po različnih terenih.
  • Vožnja s poganjalci – usvajali smo spretnosti vožnje s primernimi poganjalci po prostoru in narisani cesti mimo ovir. Pri vožnji sva otroke spodbujali k upoštevanju pravil in skrbi za varnost otrok pri izvajanju naloge.
  • Igre z žogami – otroci so izvajali osnovne dejavnosti z žogami. Igrali so se z različnimi žogami, baloni, žoge so prenašali, metali v koš in v tarčo, si žoge podajali, brcali in jih kotalili z rokami.
  • Usvajanje z gibom in ritmom – ob ljudskih pesmicah s CD-ja in prepevanju le-teh so otroci rajali in se gibalno izražali ob različnih ilustracijah po ogledu slikanic in slik. Spoznavali in usvajali so tudi različne bibarije in prstne igre.
  • Naravne oblike gibanja – na različnih poligonih iz mehkih blazin, lestev, tunelov in drugih športnih orodij, v atriju, igralnici in garderobi vrtca so otroci usvajali naravne oblike gibanja, kot so hoja, tek, lazenje, plazenje, plezanje, skoki, poskoki, valjanje, dvigovanje, nošenje, potiskanje in vlečenje. Razen dveh mlajših otrok, ki nista bila vključena v gibalno-športni program, so vsi otroci opravili vsaj pet od osmih nalog in si ob zaključku šolskega leta prislužili priznanje Modri mali sonček.

Varno s soncem

Prvi sončni žarki že naznanjajo prihod poletja, zato smo se odločili, da otroke spodbudimo in poučimo, kako se lahko tudi sami zaščitimo pred sončno pripeko. Na pomembnost varne zaščite pred soncem smo opozorili tudi starše na zadnjem roditeljskem sestanku. Predlagali smo jim, da že pred počitnicami pripravijo otrokom pokrivala in hladno zračno obleko, primerno za tople poletne dni. Ob pesmicah o soncu, morju, počitnicah smo se pogovarjali in iskali odgovore na vprašanja, kako se lahko zaščitimo pred soncem. Izdelali smo plakat o poletju in si ogledali zgibanko Varno s soncem. Obiskali smo krajevno knjižnico in v njej prisluhnili pravljici Lan in Lena s prijatelji, ki nam jo je prebrala knjižničarka Daša. V hladu igralnice smo slikali s prstnimi barvami, izdelovali legionarske kape iz časopisnega papirja, jih poslikali in jih uporabili pri igri na atriju. Z likovnimi izdelki smo okrasili igralnico in garderobo. V atriju vrtca smo postavili sončno uro, s katero smo večkrat dnevno merili dolžino sence in se v jutranjih urah, ko je bila senca najdaljša, s sencami lovili in se igrali. Najzabavnejši del tematskega sklopa pa je bilo zagotovo praznovanje poletja z igrami z vodo v bazenčkih. O pomenu varne zaščite pred soncem bomo otroke ozaveščali tudi naprej.

Ostal bom zdrav

V večnamenskem prostoru vrtca smo si ogledali kratek film o zdravju. S sličicami, ki smo jih poiskali v Cicidoji,h smo izdelali plakat, ki je vseboval umivanje rok, umivanje zob, tuširanje, različne vrste zdrave prehrane in ločevanje odpadkov. Ogledali smo si lutkovno igrico Ježek in hruška. Iz sladkih hrušk smo naredili ježke, ki smo jih okrasili z različnimi vrstami sadja in se z njimi z veseljem posladkali za sadno malico. Naučili smo se tudi pesmici Hruška debeluška in Jabolko rdeče. V umivalnici smo si dnevno ogledovali plakat, kako si pravilno umijemo roke in si jih tudi z milom natančno umivali. Prisluhnili smo pesmicama Moji beli zobki, Zoboškrat in pravljicam Zobna vila Mila, Kako ščetkaš zobe krokodilčici in Medimedo spozna zobno miško. Narisali smo Zoboškrata, ki se boji zobne krtačke. S pravljico o Čebelici Meli smo izvedli tradicionalni slovenski zajtrk, si skuhali čaj z medom in pripravili pravo čajanko ter se na koncu posladkali z medeno liziko. Iz odpadnega papirja in kartona smo izdelali čebelnjak s čebelami. Na sprehodu po kraju smo si ogledali odlagališče smeti z zabojniki in v vrtcu izdelali zabojnik za odpadni papir ter se seznanili s pesmico Papir na tleh leži. Ob dejavnostih, ki smo jih izvajali, smo želeli otroke poučiti, da lahko za svoje zdravje z malo truda poskrbijo tudi sami.

Poročilo pripravila vzgojiteljica skupine Polžki

 

Skupina Gosenice

Varno s soncem

Čeprav zaradi starosti letos moja skupina ni bila vključena v projekt Varno s soncem, sem se z otroki vseeno dotaknila te teme. Zdi se mi zelo pomembno, da otroci že od majhnega pridobijo zdrave navade oz. veščine pravilnega ravnanja ob izpostavljenosti soncu. Z otroki sem začela temo tako, da smo najprej ponovili letne čase in značilnosti vsakega letnega časa. Ko smo prišli do poletja, smo ugotovili, da je v tem letnem času zelo toplo in sonce zelo vroče. Ponovili smo pesmico Sij, sončece sij, ki smo se jo že učili. Otrokom sem ob slikah razložila, da če smo izpostavljeni vročemu soncu, je lahko zelo nevarno. Ob mojem vprašanju, kako bi se lahko zaščitili pred soncem, sem dobila zelo hitro pravilne odgovore. Otroci so vedeli, da se je treba namazati s sončno kremo, če smo več časa na soncu. Tudi do klobukov in sence smo prišli zelo hitro. Namen sončnih očal pa niso prav poznali. Otroci so v reklamnih letakih iskali sličice sončnih očal, senčnikov, sončnih krem … Sličice so izrezali in zalepili na skupni plakat. Vsak otrok si je pobarval velika sončna očala iz papirja. Otroci so začeli pridno nositi kape in klobuke v vrtec, da smo se na igrišču zaščitili pred soncem. Izdelali smo plakat in označevali po dnevih, kdo je prinesel v vrtec klobuk ali kapo, da so bili otroci res motivirani. Tisti otrok, ki ni pozabil, je dobil nalepko. Opazovali smo naše sence, jih obrisovali in ugotavljali, kdaj je sonce najbolj močno. Preden smo izvedli na igrišču igre z vodo, smo se zaščitili s sončno kremo in klobuki oz. kapami.

Čustva (rdeča nit)

Temo sem začela s pravljico Piščanček Pik (Marjan Manček). Otrokom sem pravljico najprej prebrala in zraven zaigrala z lutkami. Potem smo pravljico večkrat obnovili. Med obnovo smo se pogovarjali o čustvih. Otroci so tudi sami prikazali s pomočjo lastnega obraza, kako izgledajo, ko doživijo določeno čustvo. Osredotočili smo se samo na osnovna oz. najbolj pogosta čustva. Gledali smo se tudi v ogledalu. Pogovarjali smo se o tem, kaj nas razjezi, kdaj smo žalostni, kaj nas najbolj razveseli, kdaj nas je strah … Kako se trenutno počutimo, smo tudi narisali na šipe v naši igralnici. Obraze z različnimi čustvi smo risali tudi na list papirja. Otroci so naslikali s tempera barvami lik, ki jim je bil najbolj všeč v pravljici Piščanček Pik. Pravljico so tudi oni zaigrali s pomočjo lutk. Naučili smo se pesmico Zakaj pa joče (Mira Voglar) in Račka plavačka (Janez Bitenc). Prebrali smo pravljico Razposajena medvedka. Zlagali smo sestavljanko obrazov na temo čustva. Igrali smo se glasbeno didaktično igro Ptički v gnezda. Igro sem priredila na temo čustva. Ko so igrali instrumenti palčke in bobni je pomenilo, da je jezna muca na pohodu in so se morali majhni ptički skriti v gnezdo (pod mizo). Ko pa so igrali instrumenti zvončki in triangli, je pomenilo, da jezne muce ni in lahko ptički veselo letajo naokoli.

Zdrava prehrana

Otrokom sem prebrala pravljico Zelo lačna gosenica (Eric Carle). Ker se je gosenica v pravljici preveč najedla, jo je bolel trebuh. Tukaj sem dobila iztočnico za pogovor o tem, kaj je zdrava prehrana. Ker so otroci še majhni, sem se osredotočila samo na vprašanje, kaj je zdravo jesti (sadje, zelenjava, meso, mleko …) in kaj ne (sladkarije, čips, smoki …). V reklamnih letakih smo iskali zdravo prehrano, jo izrezovali in lepili na skupni plakat. V vrtec sem prinesla različno sadje in zelenjavo. Sadje in zelenjavo smo si najprej pogledali, opisali in poimenovali. Potem smo opredelili, kaj spada med sadje in kaj med zelenjavo. Ponovili smo barve. Najprej smo ugotovil,i kakšne barve je sadež oz. zelenjava. Potem smo to barvo poiskali tudi v naši igralnici. Opazovali smo oblike. Sadje in zelenjavo smo razvrstili po barvah. Ponavljali smo štetje. Ugotavljali smo, katerega sadja oz. zelenjave je več in katerega je manj. Iz pomaranč in limon smo si s pomočjo stiskalnika pripravili sok za sadno malico. S pomočjo sokovnika pa smo si pripravili pravi jabolčni sok. Za to priložnost smo izdelali plakat. Tisti otrok, ki je pri kosilu poskusil zelenjavo ali katero jed, ki je še ni jedel, je dobil za nagrado na plakat nalepko, ki si jo je sam izbral. Izdelali smo trganko v obliki jabolka. S tempera barvami smo slikali  tudi zelo lačno gosenico.

Gibanje za zdravje (deli telesa)

Z otroki smo se najprej ogledovali v ogledalu in ugotavljali, kaj vse vidimo. Kaj imamo na glavi, kaj imamo na obrazu, kje je pritrjena naša glava, iz kje rastejo naše roke … Ugotavljali smo, da je vsak od nas drugačen, da imamo vsi enake dele telesa, vendar se vsak od njih razlikuje. Razlikujejo se po velikosti, obliki, barvi. Potem so otroci s svinčnikom narisali samega sebe. Pri tem smo si tudi pomagali z ogledalom. Z otroki smo skupaj poimenovali in sproti pokazali  glavne dele telesa. Naučili smo se deklamacijo To sem jaz. Igrali smo se različne bibarije na temo prsti in poimenovali prste. Otroci so iz sličic sestavili telo fantka ali punčke in potem sličice v pravilnem zaporedju zalepili na list papirja. Igrali smo se igrico pantomima. Eden od otrok je pokazal določen gib in vsi ostali otroci so morali ponoviti za njim. Ugotavljali smo, zakaj rabimo določene dele telesa. Plesali smo na pesmico Od glave do peta. Vsak dan smo se zjutraj razgibavali in med telovadbo ponavljali dele našega telesa. Vsak otrok je pokazal, kaj s svojim telesom zmore in kaj zna. Imeli smo načrtovane gibalne dejavnosti. Hodili smo na sprehode. Pripravili smo različne poligone v garderobi vrtca in pa tudi na igrišču. Uporabljali smo različne pripomočke in rekvizite.

Tradicionalni slovenski zajtrk

V mesecu novembru smo se v sklopu tradicionalnega slovenskega zajtrka cel teden pogovarjali o čebelah in odkrivali njihov svet. Prebrali smo si pravljico Kako je nastala čokolada (Mojiceja Podgoršek). Listali in ogledovali smo si razne knjige o čebelah in odkrivali njihov svet. Naučili smo se pesmico Tri čebele (Anja Štefan). Otroci so barvali čebeljo pobarvanko. Iz papirja smo si izdelali lutko čebele na palčki. Iz kinder jajčkov sem izdelala čebelice. Z njimi smo se igrali čebelje skrivalnice. Eden od otrok je skril čebelico. Enega od otrok pa smo poslali ven. Ko je bila čebelica skrita je prišel otrok v igralnico in je moral poiskati čebelico z našo pomočjo. Pomagali pa smo mu tako, da smo mu govorili hladno, ko je bil daleč stran od skrite čebele, in vroče, ko je bil čisto blizu čebele. Da bi si naredili tradicionalni slovenski zajtrk še bolj sladek, smo se odločili, da si pripravimo domače gumijaste bonbone z medom. Poiskali smo recept za gumijaste bonbone. Potem smo ga prebrali in ga preučili, kaj vse rabimo, da izdelamo domače bonbone. Naslednjega dne smo šli v akcijo. Preučili in seznanili smo se z vsemi sestavinami. Iz sestavin smo pripravili maso, ki smo jo zlili v modelčke in jo dali hladiti v hladilnik. Po tradicionalnem slovenskem zajtrku smo se posladkali z našimi medenimi bonboni.

Poročilo pripravila vzgojiteljica skupine Gosenice

 

Skupina Metulji

Rdeča nit – včasih se počutim

V vrtcu otroci vsakodnevno preidejo skozi vrtiljak čustev. Večino časa so veseli, saj se s prijatelji smejijo, igrajo, lovijo … Ampak včasih pride tudi do prepira in takrat so jezni. Ker pa nesreča nikoli ne počiva, se zgodi, da pride do kakšne nesreče tudi v vrtcu in takrat so otroci žalostni in prestrašeni. Da bi otroci znali izražati svoja čustva in se z njimi soočati, smo se v naši skupini odločili čustva bolje spoznati. Najprej smo čustva spoznavali skozi dramatizacijo slikanice Piščanček Pik, avtorja Marjana Mančka. Skozi pravljico, v kateri piščanček Pik išče svojo mamo, spozna različna čustva: strah Ah, jezo Grr, žalost Jojjj in veselje Haha. Vsa ta čustva so mu pomagala ter ga pripeljala do njegove mamice, ki je bila že pošteno zaskrbljena. Na ta način so otroci skozi pripovedovanje spoznali osnovna čustva. Narisali in pobarvali smo čustveni semafor, na katerega v jutranjem krogu vsakodnevno pripnemo svojo ščipalko in s tem pokažemo svoje počutje. Nato si semafor skupaj ogledamo in vsak otrok pove, zakaj se danes tako počuti in kaj ga je pripeljalo do tega. Sedaj, ko čustva že bolje poznamo, smo skupno igrali družabno igro  Čustva. Igra je potekala tako, da je vsak otrok vrgel igralno kocko in se za dobljeno število pomaknil po poljih. V igri je bilo potrebno glede na dobljeno polje določeno čustvo pokazati s pantomimo ali pa povedati, kdaj se počutimo tako, kot nam prikazuje slika na dobljenem polju. Povem vam, da nam je pantomima šla bolje od rok. Za zaključek naše teme o čustvih so otroci svoj obraz glede na počutje tudi narisali. Vsak otrok je na risalni list narisal svoj obraz, ki ga izrazi ob določenem čustvu.

Gibanje

V letošnjem šolskem letu smo v naši skupini velik poudarek namenili gibanju. Vsakodnevno smo se po jutranji malici razgibavali, bodisi na atriju ob lepem vremenu ali pa v večnamenskem prostoru. Gibanje je potekalo preko raznih elementarnih iger, socialnih iger, braingym telovadbe, z razgibavanjem ob glasbi itd. V mesecu septembru smo obeležili dan slovenskega športa. Pred vrtcem smo postavili pet športnih postaj. 1. postaja – vožnja s skiroji, 2. postaja – odbojka, 3. postaja – nogomet, 4. postaja – met krogle in 5. postaja – košarka. Tako kot pravi športniki smo se tudi mi pred tekmo segreli, in sicer s tekom in razteznimi vajami. Nato smo se razdelili v skupine, postavili po postajah in pričeli s tekmovanjem. Otroci so po določenem času postajo zamenjali. Po koncu tekmovanja je sledila podelitev medalj, katere smo si prav vsi zaslužili. Kot se po podelitvi spodobi, smo vsi ponosno prisluhnili slovenski himni. Med šolskim letom smo opravili kar nekaj daljših pohodov (5–6 km) ter dva orientacijska pohoda. Prvi orientacijski pohod je bil jesenski, ki nam ga je pripravila »teta jesen«. Na poti smo morali biti zelo pozorni in dobro smo morali opazovati okolico, saj nam je »teta Jesen« nekje ob poti pustila kartice s slikami jesenskih plodov, na katerih so bile napisane naloge. Te kartice so nas vodile do skrivnostnega zaklada – košara jesenskih dobrot. Drugi orientacijski pohod pa je bil spomladanski. Pot je bila označena z medvedjimi šapami, katerim smo morali slediti. Opraviti smo morali tudi različne naloge, da smo prišli do namiga, ki nas je peljal k skritemu zakladu – pobarvanka medved.

Varnost v prometu

September je mesec, ko se na ceste vračajo šolski in vrtčevski otroci. Pot od doma do vrtca je za nekatere otroke daljša, za druge pa krajša. A naj si bo pot daljša ali krajša, pomembno je, da je varna oziroma da se otroci v prometu znajo pravilno obnašati. V ta namen smo v drugi polovici septembra v naši skupini spoznavali vozila in promet. V prometu je najpomembnejša naša varnost, zato smo se najprej o prometu veliko pogovarjali in spoznavali, kako se na cesti obnašamo: kdaj lahko cesto prečkamo in kje jo lahko prečkamo ter pomen prometnih znakov. Raziskovali smo, katere vrste prometa sploh poznamo in katera vozila so vključena v vse te vrste prometa. Ugotovili smo, da poznamo zračni, cestni, vodni in železniški promet. Za lažjo predstavo smo skozi didaktično igro vozila razvrščali, si ogledovali slikanice ter vozila razvrstili v drevesni prikaz. Ker nam je bila tema izredno zanimiva, še najbolj pa vozila, smo jih z velikim veseljem tudi izdelali. Vsak otrok je iz odpadnih škatel izdelal poljubno vozilo ter ga pobarval. Obiskal nas je tudi policist ter nas podučil o pravilih pri varni udeležbi v prometu. Skupaj s policistom smo spoznali različne prometne znake ter se osredotočili na sam pomen le-teh. Na bližnjem igrišču smo pripravili poligon s prometnimi znaki za kolesarjenje. S pridobljenim znanjem smo vsi opravili »kolesarski izpit«.

Telesne podobnosti in razlike med ljudmi

V začetku novembra smo pričeli s spoznavanjem svojega telesa. Najprej smo preko raznih otroških pesmi, kot so: Glava, ramena, kolena, stopala (Alenka Kolman), Od glave do peta (Čarovnik Grega), Prsti – kje je palček? (Romana Kranjčan) … naše telo razgibali. Za lažjo predstavo smo naredili obris telesa. Na večji kos papirja se je en otrok ulegel, nato ga je drugi otrok obrisal. Obris telesa smo izrezali in zalepili na pano. Narisali smo še oči, nos, usta, ušesa, lase in zobe. Nastala je podoba človeškega telesa. Veliko smo se pogovarjali o delih telesa. Še posebej nas je zanimalo, ali so vsi ljudje na svetu enaki? Ali imajo vsi dve roki oziroma dve nogi? Ali vsi ljudje slišijo, vidijo, govorijo?  Odgovore na vsa ta vprašanja smo poiskali v raznih otroških knjigah, enciklopedijah ali pa na internetu. Prebrali smo tudi pravljico z naslovom: Veveriček posebne sorte, avtorice Svetlane Makarovič. Glede na raziskano smo ugotovili, da nismo vsi enaki. Dogovorili smo se, da se bomo poskusili za trenutek postaviti v kožo tistih, ki nimajo rok. Na sredino preproge smo položili večji šeleshamer in okoli njega postavili stole, na katere smo se posedli. Najprej smo vsi skupaj s flomastrom med prsti na nogah risali na šeleshamer. Naslednji korak pa je bil še težji, saj je  vsak otrok posamezno, z napol napihnjenim balončkom, ki ga je prijel s prsti na nogah, poskusil tiskati grozdje. Lahko si predstavljate, kje vse je pristala barva …

Spoznavanje čutil s skupini Metulji

Čutila so v vsakdanjem življenju zelo pomembna, saj nam približajo okolico in nas opozarjajo na nevarnost, ki preži okoli nas. Imamo jih prav vsi do zadnjega, zato smo se jih v naši skupini odločili bolje spoznati. Naš namen spoznavanja čutil je bil, da smo otroke spodbudili k prepoznavanju, občutenju, zaznavanju in spoznavanju različnih materialov, zvokov, okusov in vonjav preko vseh svojih čutil. Čutilo tip smo spoznavali preko različnih senzoričnih iger. Otroci so iskali diamante skrite v rižu, gnetili plastelin, tipali različne naravne in umetne materiale in s pomočjo tipa skušali ugotoviti, kaj se skriva v škatli. Preizkusili smo se tudi s hojo po čutni poti. Sestavljena je bila iz naravnih in umetnih materialov. Z bosimi nogami so se otroci sprehodili po njej in spoznavali lastnosti materialov. Otroci so se zelo zabavali, še najbolj, ko so stopili na lepljivo podlago. V garderobi smo postavili še daljšo čutno pot. Najprej smo se vsi sprehodili po njej, nato pa je vsak otrok posamezno z zakritimi očmi, poskušal poiskati določeno lastnost materiala. Čutilo okus smo spoznavali z okušanjem. Otroci so prepoznali prav vse štiri vrste okusov. Sladko – gumijasti bombončki, slano –  sol,  kislo – limona in grenko – grenivka. Okuse smo ugotavljali najprej z zakritimi očmi, zato je bilo prostovoljcev za okušanje bolj malo. Ko pa smo jim pokazali, kaj bodo okušali, so se opogumili skoraj vsi. Vsi smo se strinjali, da je najboljši okus sladek okus, zato smo si skuhali domačo čokolado. Čutilo sluh smo spoznavali s poslušanjem različnih zvokov; naravnih, katerim smo prisluhnili na sprehodu (šumenje vode, oglašanje živali …) in umetnih (trganje in mečkanje papirja, rezanje s škarjami, barvanje z barvicami …). Igrali smo tudi slušni spomin.

Čutilo vid smo spoznavali najprej z iskanjem predmetov po igralnici glede na podano navodilo. Preizkusili smo se tudi v vodenju prijatelja, ki ima zakrite oči, z besedami do določene točke. Nazadnje smo poskusili z zavezanimi očmi prepoznati obliko, ki je napikana na kartončku, na način, da so jo otroci z rokami tipali (Braillova pisava). Pri čutilu vonj smo vonjali različne vonjave. Prav vsi so svoje noske nastavljali in vonjali: kavo, mandarin, cimet, čebulo …

Pomen besede zdravje

V mesecu aprilu smo se posvetili temi zdravje. Pričeli smo s pogovorom o zdravju. Kaj sploh beseda zdravje pomeni? Iskali smo asociacije na besedo zdravje, se igrali igro utrjevanja slušne pozornosti z naštevanjem sadja in zelenjave itd. Po pogovoru in dobljenih ugotovitvah smo iz reklamnih letakov izrezovali asociacije na zdravje. Otroke smo razdelili v skupine, kjer so iskali in izrezovali slike na določeno temo. Prva skupina je iskala slike na temo gibanje, druga skupina je iskala slike na temo  zdrava hrana, tretja skupina je iskala slike na temo nega telesa ter četrta skupina, ki je iskala slike na temo počitek. Iz izrezanih slik smo pripravili plakat o zdravju. Sami smo si izdelali didaktično igro iz papirnatih lončkov. Vsak otrok je na dno (hrbtno stran) lončka nalepil sliko s hrano. Zdravo ali nezdravo hrano. Lončke smo postavili na preprogo. Otroci so se postavili v pare ter vsak na eni strani prijeli za vrvici, ki sta bili zavezani na elastiko. Z vlečenjem vrvic vsak na svojo stran se je elastika razširila in tako so lahko z elastiko objeli lonček. Na tak način so morali lončke dvigovati ter z njimi sestavljati stolp. Sestaviti je bilo potrebno dva stolpa. Enega z zdravo hrano in drugega z nezdravo hrano. Ker zelo radi raziskujemo, se naše roke dotikajo marsičesa. To pomeni, da se na njih nabirajo razni bacilčki. Da bi ohranili naše zdravje, si moramo roke redno in temeljito umivati. Da smo se naučili pravilnega umivanja rok, smo si najprej ogledali filmček NIJZ-ja »Čiste roke za zdrave otroke«. Preko filmčka in zgodbice o traktorju smo se pravilnega postopka umivanja rok naučili tudi mi. Za krepitev našega imunskega sistema smo si pripravili naravni pomarančni sok. Za razgibavanje naših možgančkov pa so poskrbeli delovni listi – Mreža zdravja. Otroci so morali v mreži slik o zdravju poiskati vsiljivce (nezdrave stvari) ter jih prečrtati.

Varno s soncem

Čeprav koledarsko še nismo v poletju, nas zunaj sonce že kar pošteno greje. Četudi smo sonca vsi veseli, se moramo zavedati, da nam sonce prinaša tudi veliko negativnih posledic. Že takoj ob nastopu toplejših dni smo starše obvestili o zaščiti pred soncem ter jih pozvali, naj otroke vsakodnevno, v kolikor je le mogoče, zjutraj pred prihodom v vrtec namažejo z zaščitno kremo ter v garderobni omari naj imajo vedno pokrivala za na glavo. Po možnosti tudi sončna očala. Tudi v skupini smo se pričeli pogovarjati o soncu ter pravilni zaščiti pred njim. Najprej smo si ogledali risanko Pipi in Melkijad – Sonce, nato pa smo ugotavljali, katere so pozitivne in katere negativne lastnosti sonca. Ugotovili smo, da sonce potrebujemo za svetlobo, toploto, vitamin D in dobro počutje. Negativne posledice sonca pa so opekline, izsušitev, slabost … Na preprogi so otroci iz rumenih duplo kock sestavili sonce. Nato so iz reklamnih letakov izrezovali različno zaščito pred soncem (klobuke, sončno kremo, senčnike, drevo, vodo, sončna očala …) ter slike postavljali okoli sonca na preprogi. Vsak otrok si je izdelal svojo knjižico Varno s soncem. Prebrali smo kar nekaj pravljic o soncu (Bor in Bina na soncu – Marijke ten Cate, Hiša, ki bi rada imela sonce – Mojca Osojnik, Deček in njegova senca – Vicki Morrison, Maša lovi sonce – Sonja Miklaužič …) in izdelali trganko – sonce. Pred vrtcem smo obrisovali naše sence ter se z njimi igrali. Postavili smo tudi sončno uro. Ker so dnevi zelo vroči, smo si pripravili igre z vodo in se malo osvežili. Z dejavnostmi, ki ozaveščajo otroke o varni zaščiti pred soncem, bomo nadaljevali.

Športni program Mali sonček

Skozi celo šolsko leto smo opravljali naloge za športni program Mali sonček. Najprej smo si knjižico Mali sonček ogledali ter ugotavljali, katere športne naloge moramo opraviti, da pridobimo diplomo oranžnega sončka. Do meseca maja smo opravili večino športnih nalog (oranžni planinec, naravne oblike gibanja, igre brez meja, kolesarjenje …) Ostali sta nam še dve športni nalogi, katerima smo se posvetili v začetku meseca maja. Za osvojitev nalepke pri nalogi “igre z žogo”  smo otrokom postavili 6 postaj, ki vključujejo različne igre z žogo. Za ogrevanje so otroci odbijali balone z različnimi deli telesa. Po ogrevanju so se razdelili v manjše skupine in se postavili po postajah. 1. postaja – podajanje in lovljenje žoge v paru, 2. postaja – kotaljenje žoge z rokami okoli stožcev, 3. postaja –  brcanje žoge v gol, 4. postaja – met žoge na koš, 5. postaja – hokej in 6. postaja – met žoge skozi viseč obroč.  Vsem otrokom je uspelo opraviti vse naloge po postajah. Druga športna naloga, ki smo jo morali opraviti je bila “mini kros”. Z otroki smo se odpravili na bližnje krajevno igrišče, kjer smo s stožci označili pot, po kateri so otroci tekli. Preteči so morali 300 metrov, kar pa jim ni predstavljalo težav. Nekateri otroci so pretekli še več. Tako je vsem otrokom uspelo pridobiti diplomo oranžnega sončka.

Poročilo pripravila vzgojiteljica skupine Metulji

 

Skupina Čebele

Varnost v prometu: Promet

V skupini smo obravnavali tematiko o prometu. Poudarek je bil na varnem vedenju v prometu. Otroke sem motivirala z novo deklamacijo: Jurček in semafor. Otroke sem povprašala, kaj so  zaznali v deklamaciji in ali že poznajo pomen barv na semaforju. Tako smo pričeli s pogovorom, kako se obnašamo v prometu, na kaj moramo biti pozorni, kaj lahko storimo za svojo varnost in predvsem, da smo sami odgovorni za obnašanje v prometu. Deklamacijo smo se z otroki zelo hitro naučili. Naslednje dni smo si ogledovali sličice prometnih znakov, spoznali njihov pomen in jih tudi likovno upodobili. Le-te smo kasneje uporabili pri gibalni dejavnosti – vožnja s skiroji na asfaltni površini, kjer so otroci upoštevali prometno signalizacijo. V jutranjem krogu sem jim v tem času tudi večkrat pokazala fotografije različnih prometnih situacij, jih nekaj časa držala, da so si jih dobro ogledali, nato pa sem jih skrila in postavljala različna vprašanja. Ta dejavnost je bila odlična za koncentracijo in pozornost otrok. Velik poudarek na varno obnašanje smo dali predvsem na sprehodih, kjer so bili otroci postavljeni v realno situacijo in so se učili varnega prečkanja ceste, varne hoje po pločniku ipd. Pri tematiki pa je nam je pomagal obisk podjetja Kolesarčki. Otroci so se preizkusili v vožnji s štirikolesnikom na nožni pogon, kjer so morali upoštevati pravila, opazovati znake, opazovati okolico in druge udeležence v prometu.

Duševno zdravje: Kako se počutim?

Kmalu po uvajalnem, spoznavnem in pripravljalnem septembru, smo se z otroki začeli pogovarjati o čustvih, da bi jih prepoznali, razumeli in obvladovali. S pomočjo pravljice Zmajček in trmica so otroci spoznali različna čustva. Podrobneje smo se pogovarjali o veselju, žalosti, strahu in jezi. Preden smo se podrobneje poglobili v določeno čustvo, pa sem jim pripravila oz. odigrala različne situacije, kjer so zaznali določeno čustvo. Vsako čustvo sem odigrala 2x. Enkrat sem odigrala neprimerno reakcijo, ki jo je izzvalo čustvo, drugič pa sem odigrala zaželeno reakcijo, ki jo določeno čustvo izzove. Tako so otroci spoznavali, da lahko tudi jezo kontroliramo, da se lahko v primeru, da nas je strah,  zatečemo k prijatelju ali pa da stisnemo kakšno igračo … Otrokom sem s pomočjo glasbe izzvala različna občutja. Ob tem so otroci povedali, kaj so ob poslušanju čutili, katero čustvo je prevladalo. Pri glasbi, ki je vzbudilo občutek strahu, so bili vsi otroci enotni. Pri drugih pa so se mnenja razlikovala. Eni so ob določeni glasbi čutili veselje, drugi žalost … Všeč mi je bilo to, da so otroci sprejemali mnenja drugih in se niso kregali in uveljavljali, da imajo oni prav. Otroci so tudi likovno ustvarjali iz kolaž papirja. Vsak si je naredil zmajčka iz pravljice in mu pripisal eno čustvo. Večina otrok je naredila veselega zmajčka. V skupino sem prinesla novo didaktično družabno igro Čustva. Ob njej so morali najprej prepoznati čustvo in šele nato so morali povedati, kdaj se v določeni situaciji tako počutijo.  V jutranjem krogu smo nato izdelali didaktični  pripomoček, ki je bil tudi kot zaključek tematike, in sicer semafor čustev. Le ta nam je pomagal, da smo se vsak dan v jutranjem krogu pogovarjali, kako se danes počutimo.

Varno s soncem: Sence

Prišlo je poletje in s poletjem tudi vroči in sončni dnevi. Zato smo se v skupini pogovarjali, na kakšne načine se lahko zaščitimo pred soncem. Pri odgovorih otroci niso imeli težav in vsi so povedali pravilno. Le eno stvar pa sem otrokom morala razložiti, in sicer – kako vem, da zunaj ni močnega sonca in se grem lahko igrat? Zato smo izvedli poskus s sencami. Vsak otrok si je v igralnici izbral en poljuben predmet. Pripravili so si svoje zvezke in jih položili na tla v atriju. Pozorni so morali biti, da je bil zvezek na soncu. Nato so morali pozorno poslušati navodila. Vsak je svoj izbran predmet položil na list papirja v zvezku tako, da je bila vidna senca. S pomočjo svinčnika so jo nato obrisali. Isti postopek smo ponovili še v popoldanskem in jutranjem času. Spoznali smo, da senca potuje in se spreminja. Enkrat je krajša, drugič daljša. Tako sem imela izhodišče, za razlago – Kako vem …? Otrokom sem v jutranjem krogu s pomočjo njihovih ugotovitev v zvezku razložila, da ko je senca kratka, sonce zahaja ali vzhaja in posledično je zato tudi manj močno in ker je manj močno, se lahko v tem času varno zadržujemo na soncu.

Rdeča nit – krepim (oblikujem) sebe in svojo skupnost: Razstava izdelkov in nastop

Vrtec se je letos vključil v projekt Turizem in vrtec – voda in zdravilni turizem  in v projekt Ob Soči sem doma. V ta namen smo z otroki spoznavali okolico, v kateri živijo. Spoznavali smo reko Sočo, obiskali smo ribogojnico in spoznali razvojni krog postrvi, kako jo gojijo. Obiskali smo kamnolom in spoznali, kaj vse nam okolica daje. Z vlakom smo se odpravili v Novo Gorico, kjer smo obiskali knjižnico in odpeljali smo se z vlakom tudi v Kanal, kjer smo risali kanalski most. Vse izdelke, ki smo jih na to temo izdelali: likovna upodobitev pesnitve Soči, risanje Vodobruhca – legenda o nastanku izvira Soče, likovni izdelek iz naplavin in soških kamnov, izdelava postrvi iz lesene deščice in ovijanja volne okoli žebljev … smo razstavili v stekleni dvorani kulturnega doma. Otroci so se tudi na takšen način, z razstavo, krepili, dvigovali samozavest in se uveljavljali v skupnosti. Poleg razstave pa smo na oblikovanje sebe in svoje skupnosti vplivali tudi s koncertom, ki smo ga imeli v kulturnem domu kot zaključek projekta Ob Soči sem doma. Naša skupina se je predstavila z dvema pesmicama, eno deklamacijo, plesom, uganko in videoposnetkom. Zadovoljstvo, ki je bilo ob koncu programa v kulturnem domu, je bilo nepopisno. Otroci so še nekaj dni po tem govorili, kako jim je bilo lepo. Dobila sem tudi povratno informacijo s strani staršev, ki so povedali, da so otroci o tem nastopu doma veliko govorili, bili nestrpni, vzhičeni … To dokazuje, da jim je nastop pomenil veliko.

Gibanje: kolesarski dan

V sklopu gibalnega programa Mali sonček sem izvedla kolesarski dan. Da so otroci opravili in pridobili nalepko za uspešno izvedeno kolesarjenje, sem pripravila zanimiv poligon. Preden pa so se otroci odpravili na kolo, smo preverili, ali imajo vsi na glavah čelado. Prva vaja je bila ta, da so otroci morali peljati kolo ob sebi – najprej v eno smer, nato v drugo. To je vaja, ki se je na prvi pogled zdela enostavna, pa vendar je nekaterim predstavljala izziv. Šele ko so to osvojili, so se lahko usedli na kolo. Ogreli so se s prosto vožnjo po igrišču. Na žvižg pa so se morali kar se da hitro ustaviti. S tem smo urili ustavljanje in ugotovila sem, da en otrok sploh ne zna zavirati, ampak da zavira z nogo. Otrokom sem nato napravila poligon. Vijuganje med stožci, ustavljanje pri zapornici, vožnja v eno in drugo smer, vožnja z eno roko in nato še z drugo. Za zaključno igro smo se igrali Ljubljana, Zagreb, Beograd. Otroci so se na kolesu počasi premikali do glavnega otroka,  ob tem pa morali paziti na to, da so bili pri miru, ko je glavni otrok izgovoril 3 besede. Otrokom so spoznali, da se lahko določene socialne igre igrajo tudi s pomočjo kolesa. Ko smo prispeli v igralnico, si je vsak otrok nalepil nalepko za uspešno opravljeno kolesarjenje.

Poročilo pripravila vzgojiteljica skupine Čebele

 

Zaključek

Spet so pred nami poletne počitnice. Tudi letos vanje stopamo polni novih spoznanj, kako lahko sami poskrbimo za svoje zdravje. Naj bodo zato poletne počitnice predvsem zdrave ter tudi vesele, razigrane in polne otroškega smeha in veselja.

Vsem skupaj želimo lepe in zdrave poletne počitnice!

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(Visited 18 times, 1 visits today)