In tudi naši otroci v skupini Čebele niso izjema. Tekom dneva občutijo celo mavrico čustev; od veselja, ko vstopijo v skupino in se lahko igrajo s prijatelji, do jeze, ko jim je mogoče najboljši prijatelj vzel igračko.
In da bi otroci lažje razumeli svoje odzive na določeno situacijo, se morajo naučiti najprej opisati svoja občutja, jih nato poimenovati in se kasneje ustrezno odzvati nanje. Otrokom sem čustva predstavila preko čudovitih knjig: Vsak je kdaj … jezen, Vsak je kdaj … žalosten, Vsak je kdaj … prestrašen in Vsak je kdaj … srečen. Po vsakem pripovedovanju smo si vzeli čas za razmislek in se nato pogovorili o vsebini, sami pa so povedali, kateri dogodki jih spravijo v dobro voljo, veselje, razigranost in kateri dogodki v manj prijetna čustva kot so jeza in žalost.
Zelo jim je bilo zabavno, ko sem jim odigrala nekaj situacij (primer: jeza – otrokom sem prikazala čustveni odziv na to, ko se mi je podrl stolp iz kock). Isto situacijo sem odigrala na dva načina. V prvem načinu se nisem odzvala ustrezno, medtem ko sem v drugem odigrala ustrezno vedenje. Otroci so nato ugibali, katero vedenje se jim je zdelo ustreznejše.
Veliko smo delali po manjših skupinah, kjer so se otroci pogovarjali o določenem čustvu, v parih smo se igrali pantomimo, individualno pa so otroci ustvarjali in risali čustvene izraze. Otrokom sem prebrala pravljico »Zmajček in trmica« in na podlagi le-te so otroci izdelali trganko »Moj čustveni zmaj«.
Seznanili in igrali smo se z novo družabno igro »Emotions« – čustva, ki deluje na principu igre »Activity«. Otroci so morali dobljeno čustvo na polju opisati, pokazati ali narisati. Igra jim je bila zabavna in se jo še danes pogosto igramo. Ker imamo radi glasbo, smo prepevali pesmico »Ko si srečen« in »Če si slabe volje …«. Slednjo smo spremljali z malimi instrumenti. Male instrumente smo uporabili tudi za glasbeno igro: Otroci so morali slušno prepoznati glasbilo in se gibalno-čustveno odzvati (vnaprej smo določili, katero glasbilo predstavlja določeno čustvo). Igra je bila zabavna z vidika ugibanja, pa tudi zato, ker je bil vsak otrok 1x vodja.
Kot zaključek tematike smo ustvarili čustveni semafor, ki nam omogoča, da se o občutkih pogovarjamo ali pa samo razumemo drug drugega, zakaj smo danes tako razpoloženi. Naredili smo nekaj majhnih korakov do bolj zdravega razmišljanja čustev in vedenja.
Jesenski čas pa je čas, ko nas obiščejo gasilci, s katerimi smo izvedli evakuacijsko vajo.
Je tudi čas, ko zadiši po kostanju. Pa lepo jesen vam želimo …
Nina Fortuna
