Spet se je šolsko leto obrnilo in v vrtec otroke povabilo! V naši skupini smo se prva dva tedna novega šolskega leta spoznavali in uvajali, nato pa zavihali rokave in se podali na delo.
Spoznali smo pesem, v kateri kot glavni lik nastopa mala gosenica. A smo hitro ugotovili, da je mala gosenica tudi mala nagajivka. Rada se nam je skrila, zato smo jo ukanili in si jo narisali na prstek ter z njo utrjevali besedilo pesmi. Spoznali smo knjigo Zelo lačna gosenica (Eric Carle), jo likovno poustvarili in z otroškimi izdelki okrasili garderobo. Prav tako smo poskrbeli za okrasitev igralnice in iz balonov naredili veliko gosenico. Gosenica nas je tako prevzela, da so se nam dejavnosti ponujale kar same naprej. Otrokom sva po vsebini knjige pripravili kamišibaj gledališko predstavo, ki je dosegla večkratne ponovitve in tudi gostovanje pri najmlajših vrtčevskih prijateljih v skupini Pikapolonice.
Da pa ne boste mislili, da znava zgodbo o zelo lačni gosenici pripovedovat samo vzgojiteljici. Kje pa! Na temo knjige so ob pomoči pravljičnih motivov postali odlični pravljičarji tudi naši otroci, ki so zgodbo obnovili približno takole: »Mala gosenica je bila tako zelo lačna, da je pojedla vse, jabolko, slive, hruške, liziko, sladoled, kolaček, torto, češnjevo pito pa tudi »šalam« in klobase. Pole je ratala debela in velika in pole jo je začel bolet trebušček. Pole je šla v bubo in potem je ratala lep, velik in pisan metuljček.«
Nekaj prav res podobnega se bo zgodilo našim otrokom konec tega šolskega leta. Tudi oni bodo iz letošnje skupine Gosenic poleteli v skupino Metulji. A do takrat je še zelo daleč. In vzgojiteljici sva veseli, da je tako, saj imava do takrat še velike plane in načrte.
Lea Saksida
