Vrtec pri Osnovni šoli Deskle
Ulica Petra skalarja 2
5210 Deskle
Zaključno poročilo projekta
ZDRAVJE V VRTCU
Koordinatorica:
Lea Saksida, dipl. vzgojitelj predšolskih otrok
Deskle, 20. junij 2021
UVOD
Tudi letošnje šolsko leto je bilo tako kot lansko drugačno. Ker je bil vrtec kar dobršen del leta zaprt zaradi preprečevanja širjenja bolezni Covid-19, smo otroke spodbujale k skrbi za lastno zdravje. Pri tem nam je pomagal tudi program NIJZ-ja Zdravje v vrtcu. Z otroki smo raziskovali in se seznanjali o različnih načinih varovanja in ohranjanja zdravja ter vse skupaj prepletali z drugimi zastavljenimi projekti. Tako ob koncu šolskega leta v poletne počitnice stopamo polni novih spoznanj, predvsem pa veselih in poučnih doživetij.
Vabim vas, da si več o našem delu preberete v nadaljevanju poročila.
Koordinatorica:
Lea Saksida, dipl. vzg. predšolskih otrok
SKUPINA PIKAPOLONICE
Sladki zaklad
V jesenskem času, ko nas narava bogato obdari z raznovrstno paleto jesenskih plodov, smo želeli otrokom približati in jih spodbuditi k poskušanju raznovrstnega sadja.
Ob dekoraciji na panoju smo prisluhnili pravljici o ježku, ki se je v sadovnjaku sladkal s sladko hruško. Spoznali smo pesmico Hruška debeluška in jo ob prepevanju tudi gibalno uprizarjali. Ogledali smo si tudi lutkovni igrici Hvaležni medved in Ježek in hruška. Po pravljicah smo ustvarjali z različnimi materiali, izdelovali smo lepljenke jesenskega sadja, tiskali z zamaški in se igrali z barvami. Prav posebno presenečenje je bilo iskanje skritega sladkega jesenskega zaklada. Iz igralnice v atrij smo postavili potko z znaki hrušk, ki je preko zavojev in preprek vodila do velike košare jesenskega zaklada. Ob odkritju le-tega so se otroci vsi nasmejani, poskočni in z različnimi vzkliki zgrinjali nad košaro. S skupnimi močmi smo košaro postavili na mizo. S pomočjo vzgojiteljic so si otroci umili roke in sladka zakuska se je pričela. Z velikim zadovoljstvom smo poskusili vse vrste sadja.
Tekom celega šolskega leta so otroci pri dopoldanski sadni malici imeli možnost spoznavati in okušati različne vrste sezonskega sadja. Prav preko igre in drugih zanimivih dejavnosti nam je uspelo vse otroke v oddelku navdušiti nad različnimi vrstami sadja.
Varno s soncem
Bliža se poletje in s tem tudi prvi prijetni pa tudi topli sončni žarki, pred katerimi se moramo zaščititi. Na varno zaščito pred soncem smo opozorili tudi starše na roditeljskem sestanku in jim predlagali, da v času poletnih počitnic poskrbijo za primerna zaščitna pokrivala in obleko.
Glede na to, da so otroci še zelo majhni, smo projekt začeli z izmišljeno pravljico Igraj se z mano. Ob ogledu slikanice so otroci prisluhnili pripovedovani pravljici in se seznanili z novimi pesmicami o soncu, muci, kužku, ptičku in metulju. Spoznali so vremenske pojave, jih dnevno opazovali in jih označevali na vremenski hišici. Ob sličicah vremenskih pojavov so otroci iskali zaščitna sredstva, ki jih potrebujemo, kadar sije toplo sonce, ko dežuje … Poseben poudarek smo ob ogledu in iskanju slik v slikanici Iščem slike, najdem besede dali zaščiti pred soncem.
V delu atrija, ki je obsijan s soncem, smo postavili sončno uro, ki smo jo večkrat dnevno opazovali. Igrali in lovili smo se z lastnimi sencami, prepoznavali pokrivala otrok in poskrbeli, da so jih otroci pri igri in razgibavanju tudi uporabljali. Igro in razgibavanje smo v toplih dneh prestavili na jutranji čas, ko sonce ni bilo še tako toplo. V hladu igralnice so otroci z lepljenko okrasili svoja papirnata pokrivala, s prstnimi in tempera barvami pa poslikali senčnike, kanglice in lopatke, s katerimi bomo okrasili garderobo.
O varni zaščiti pred soncem bomo otroke ozaveščali tudi naprej.
Počutim se dobro
Skozi celo šolsko leto smo se trudili, da ob upoštevanju ciljev, načel in dejavnosti otrokom pričaramo prijetno počutje, ki jim daje občutek pripadnosti, varnosti in pripomore k pozitivni samopodobi.
Dnevno smo otrokom omogočili razgibavanje na poligonih iz blazin v igralnici oz. v primeru slabega vremena v garderobi vrtca. Gibalne spretnosti vožnje s poganjalci, skiroji, drugimi športnimi rekviziti, igre z različnimi žogami pa smo izvajali v atriju, saj gibanje pripomore k dobremu počutju otrok in razvija njihove gibalne spretnosti. Ob krajših sprehodih smo otroke navajali na hojo v koloni in skrb za varnost vsakega posameznika in s tem krepili povezanost in prijateljske vezi.
Otroci so si ogledali lutkovno predstavo Piščanček Pik, preko katere so spoznavali čustva. Ob igri z lutkami in z izrazi na obrazih so ponazarjali veselje, žalost, jezo … in ugotavljali, kdaj in zakaj so žalostni, jezni, veseli … Spoznali smo tudi novo pesmici Zakaj pa joče Tinka, ki smo jo večkrat zapeli oz. vsaj zapihali žalostnim otrokom.
Ob ogledu slikanic so otroci prisluhnili pravljici Pod medvedovim dežnikom in si ogledali lutkovno igrico Trije metulji in s tem spoznavali pomen prijateljstva. Z ročnimi lutkami so tudi sami ustvarjali. Spoznavali so nove pesmice, rajalne igre, bibarije, s katerimi smo na posnetku razveselili starše ob zaključku šolskega leta.
Žal nam letos zaradi razmer ni bilo omogočeno druženje in izvajanje skupnih družabnih dogodkov, ki so nas razveseljevali, povezovali in popestrili naš vrtčevski vsakdan. Upamo in si želimo, da bomo vse to nadoknadili v prihodnjem letu.
Poročilo pripravila vzgojiteljica skupine Pikapolonice:
Metoda Tomažič
SKUPINA POLŽKI
Dobro počutje
V skupini sva s sodelavko opazili, da med otroki prihaja do konfliktov zaradi prevelikega števila otrok v posameznih kotičkih. Zaradi tega sva se odločili, da bova število otrok v kotičkih omejili s semaforji. Preden smo začeli izvajati tak način vstopanja v kotičke, pa smo se seznanili, kako semafor deluje. V jutranjem krogu sem otrokom predstavila semafor. Ogledali smo si ga in poimenovali barve na njem. Nato pa sem jim povedala, kaj pomeni določena barva na semaforju. Zatem smo se igrali igrico semafor. Ko je bila rdeča luč, smo stali pri miru, ko pa se je prižgala zelena, so se otroci lahko prosto gibali po prostoru. Dejavnost smo nadaljevali tako, da sem otrokom pokazala semaforčke, ki sva jih s sodelavko predhodno naredili in jih pritrdili pred kotičkom. Naš semafor je bil sestavljen le iz rdeče in zelene barve. Z otroki sva se nato sprehodili od kotička do kotička in jim na konkretnem primeru pokazali, kako se semafor pred kotičkom uporablja. Pri demonstraciji sva povabili posamezne otroke, ki so ob razlagi poskusili uporabo le-teh. Preden so vstopili v kotiček, so bili semaforčki zeleni, kar je pomenilo, da je kotiček prost. Ko se je otrok odločil za določen kotiček, pa je semaforček pokazal rdečo stran, kar je pomenilo, da je eno mesto v kotičku bilo zasedeno. V posameznih kotičkih je bilo različno število semaforjev, glede na velikost kotička. Največ semaforjev in s tem največ mest je bilo v kotičku kocka, kjer so se otroci na preprogi lahko igrali s kockami, avtomobilčki in železnico. Kar nekaj otrok je sistem semaforjev hitro osvojilo, nekaj pa jih še danes potrebuje usmerjanje in spodbudo pri uporabi. Sistem semaforjev uporabljamo že en mesec in ga bomo tudi v nadalje, saj sva opazili, da se otroci zaradi njih lepše in bolj kvalitetno igrajo, igrajo se bolj umirjeno, pri igri več časa vztrajajo in veliko manj je konfliktov. Torej sva cilj dosegli. Otroci se zaradi tega veliko bolje počutijo.
Zdrava prehrana
V skupini smo imeli tematski sklop na temo Na kmetiji. V sklopu teme smo spoznavali živali na kmetiji in ena izmed njih je bila tudi krava. Pri spoznavanje te živali smo se usmerili v mlečne izdelke, ki nam jih ta žival nudi. Z otroki smo najprej izdelali skupni izdelek – kravico Lisko. Izdelali smo jo iz kartona, jo pobarvali in ji naredili celo vime. Ko je bila kravica Liska narejena, smo se igrali, da kravico molzemo. Ogledali pa smo si tudi posnetek, kako resnično molzejo krave. Otroci so tako spoznavali, od kod pride mleko. Naslednjega dne sem otrokom prinesla različne embalaže mlečnih izdelkov. Nekatere so otroci spoznali, nekatere pa sem jim predstavila na novo. Med izdelki so bili tudi “vsiljivci”, se pravi izdelki, ki niso bili narejeni iz mleka. Igrali smo se igro razvrščanja: “v košaro naberi mlečne izdelke”. Otroci so eden po eden razvrščali izdelke glede na izvor. Dejavnost smo nato nadaljevali pri mizi, kjer so morali otroci iz reklamnih katalogov najprej prepoznati mlečne izdelke, nato pa so sličice le-teh izrezali. Le-te pa so nato nalepili na plakat, ki je predstavljal zdravo prehrano: mleko in mlečni izdelki. Z otroki smo se ob tem pogovarjali, da je mleko pomembno za rast in močne kosti. Tematskih sklop je trajal 3 tedne, saj je tema otroke zelo pritegnila k sodelovanju in spoznavanju. Dejavnost, ki je bila povezana z zdravo prehrano, pa je trajala dva dni.
Samostojnost oblačenja
Z otroki smo imeli tematiko: moja oblačila. V tem času smo veliko pozornost namenili temu, kaj imamo oblečeno, opazovali barve in vzorce na oblačilih. Pogovarjali smo se, kaj naredimo, ko nam je vroče in kaj naredimo, ko nas zebe. Z otroki smo oblačila razvrščali glede na vrsto, bodisi so bile to hlače, majica, nogavice … Otrokom sem pripravila kup oblačil, oni pa so jih morali nato razporediti po košarah: majice skupaj, hlače skupaj, nogavice skupaj. Tudi sami so se preizkusili v obuvanju nogavic, copat, poskušali so si obleči majico, bundo. Kup oblačil pa so poskušali obešati tudi na vrvico, ki sva jo razpredli po igralnici. Veliko sva jih spodbujali in vsi otroci so se v tem času naučili obuti copate. V pomoč nam je bila tudi pesmica: Ni copatka. Igrali smo se igro, poišči svoje copate. Otroci so svoje copate iskali po igralnici in tisti, ki jih je najprej našel in se obul, je bil zmagovalec. S sodelavko sva izdelali didaktično igro, ki smo jo pritrdili na pano v igralnici: obleci deklico/obleci dečka. Otroci so s pomočjo ježkov pritrdili na njiju izbrano oblačilo. Oblačila zanju sva prilagajali letnemu času. V tem času sva veliko pozornost dajali temu, da so otroci pospravljali svoje stvari v svojo omarico, da so se poskušali sami preobleči, če so se polili, zmočili. Skratka spodbujali sva samostojnost otrok, samostojnost pri skrbi za svoje stvari, za svojo urejenost in dobro počutje.
Poročilo pripravila vzgojiteljica skupine Polžki:
Nina Fortuna
SKUPINA GOSENICE
Osebna higiena
Tudi letošnje leto je bilo tako kot lansko drugačno. Morda še nekoliko bolj, saj smo bili zaradi preprečevanja bolezni COVID-19 več mesecev doma. Vrtec je deloval le za nujno varstvo otrok. V želji po čim boljši ozaveščenosti otrok kaj lahko sami storijo za ohranitev zdravja, smo že takoj septembra pričeli utrjevati in bogatiti svoje znanje. V skupini smo na pano zalepili pravila, ki smo jih skupaj oblikovali. Ugotovili smo, da moramo jesti zdravo hrano, piti veliko vode, poskrbeti za čistočo v toaletnih prostorih in si predvsem dobro umivati roke. Pogledali smo film NIJZ-ja Čiste roke za zdrave otroke in se umivanja rok s pravljico o traktorju naučili tudi mi. Izvedli smo tudi poizkus. V krožnik smo nalili vodo in vanjo potresli mlet poper (predstavljal je umazanijo). Prst smo pomočili v milo za roke in ga nato potopili v vodo s poprom. Poper se je mila ustrašil in se kar v krogu umaknil od prsta. Otroci so tako spoznali, da nam dobro umite roke z milom pomagajo, da ne zbolimo, saj viruse očistijo z rok. Izdelali smo tudi plakat, ki smo ga poimenovali Čiste roke za zdrave otroke in nanj so otroci k svojemu znaku lepili nalepke vsakokrat, ko so pravilno poskrbeli za svoje zdravje.
Dobro počutje
Kljub vsem priporočilom in ukrepom za preprečevanje širjenja bolezni COVID-19 pa smo se v vrtcu imeli lepo. Veliko smo ustvarjali, se zabavali, se igrali in učili. Otrokom sva pripravili nekaj iger tudi na temo ohranjanja zdravja in tako so svoje znanje bogatili nevede kar med igro. Z igro spomin smo iskali ustrezne pare na temo varnega izpostavljanja sončnim žarkom (očala – zaščita za oči, sončna krema – zaščita za telo, svetla oblačila, voda – dovolj tekočine, drevo – poiščimo senco, pokrivalo za glavo). Otroke sva seznanili z igralno kocko in jim pripravili igro, ki sva jo poimenovali kar Zdravje v vrtcu. Glede na ustrezen premik figure so otroci na posameznih poljih opravljali določene naloge (pokazali so, kako si pravilno umijemo zobe, našteli zdravo in nezdravo hrano ali pijačo, opravili lažjo športno nalogo, zapeli pesmico, našteli predmete, ki jih potrebujemo za osebno nego, našteli oblačila, pripadajoča letnemu času ali upoštevali navodila o ponovnem metu kocke, premiku na polja naprej ali nazaj …). Ob koncu izvajanja programa Zdravje v vrtcu pa sva jim pripravili zabavno igro Ščip-ščap, preko katere so na zabaven način pridobljeno znanje tudi utrjevali. Se ga še spomnite? Če ste pozabili, kako zgleda in kako se ga igra, vam bodo naši otroci z veseljem obudili spomine. Naredili so namreč vsak svojega.
Zobozdravstvena preventiva
Naši otroci postajajo vedno večji in vedno bolj pripravljeni sami skrbeti za svoje zobe. Vedo, da morajo biti zobki zdravi, beli in lepi. A vedo tudi, da vsi zobki niso snežno beli. Le zakaj? Prav dva takšna zobka smo našli tudi v naši igralnici. Kaj sta zobka jedla, da je eden vesel, nasmejan in zdrav drugi pa žalosten? Zakaj ima en zobek na sebi črno oblogo? V revijah smo poiskali različno hrano in se o njej pogovarjali. Katera je dobra in katera je zdrava? Ko smo jo pravilno razvrstili, smo rešili uganko, zakaj je en zobek zdrav in vesel, drugi pa žalosten in umazan. V oblaček smo zalepili hrano, ki sta jo zobka jedla, in ugotovili, da zdrava hrana pomaga zobem, da so močni, zdravi in lepi. Take zobe si želimo tudi mi. Zato smo izdelali ustno maketo z zobmi. Preko nje so otroci s prstkom ponavljali, kako pravilno umivamo zobe. Naše znanje je podkrepil in obogatil tudi obisk medicinske sestre iz Zobozdravstvene preventive Nova Gorica. Otrokom je pokazala filmček o skrbi za zobe in skupaj smo ponovili, kako pravilno umivamo zobe. A vi veste kako? Zgornje zobe umivamo navzdol, tako kot pada dež, spodnje pa navzgor, tako kot raste trava. Svetovala nam je tudi, naj si med umivanjem prepevamo pesmico Marko skače (slovenska ljudska pesem), saj bomo tako po melodiji vsak zobek umili točno tolikokrat kolikokrat je pravilno – osemkrat.
Ločevanje odpadkov
Drevesa, ki smo jih v mesecu septembru občudovali v pisanih jesenskih barvah, so se počasi spreminjala. Listje se je iz zelene, rumene, oranžne in rdeče barve prelilo v rjavo. A tudi rjavo listje je imelo svoj čar, ko se je izpod veselih in razigranih otroških nog slišalo njegovo šelestenje. Opazili smo, da okolico našega vrtca ti listki kar močno prekrivajo, zato smo poiskali grabljice, metle, lopatke, kanglice ter samokolnice in akcija se je pričela! Dela nam ni zmanjkalo, bolj kot smo listje grabili in pometali na kupe, bolj vesele in igrive so bile očke naših otrok. Z lopatko smo ga naložili v kanglico ali samokolnico ter ga nosili in vozili po travniku proti največji prikolici v vrtcu, ki nam jo je pripeljal vzdrževalec Vasja. S pomočjo otrok iz skupine Čebelice smo prikolico napolnili še pred kosilom. Pogovarjali smo se tudi, kako lahko mi varujemo naravo. Preko knjige Kako se naučimo spoštovati naravo s kravo Marjetico (Adrienne Heymans) smo spoznali pravila o varovanju narave in jih nalepili na pano igralnice. Iz njih smo izhajali tudi pri likovni dejavnosti izdelovanja planeta Zemlja. Pobarvali smo ga z modro (voda) in zeleno (trava) barvo ter nanj obesili tri srčke, na katere smo zapisali otrokov nasvet, kako varovati naravo. Svoje znanje smo obogatili tudi na temo ločenega zbiranja odpadkov. Otroci so preko izdelanih zabojnikov za odpadke (papir, embalaža, steklo, organski odpadki), ki smo jih zalepili na pano, razvrščali različne sličice odpadkov v ustrezen zabojnik.
Športni program Mali sonček
Teden po prvomajskih počitnicah smo izkoristili za izvedbo športnih nalog v okviru športnega programa Mali sonček. Svoje spretnosti smo preizkusili z igrami z žogo. Podajali smo si jih iz rok v roke in v koloni nad glavo vse od prvega otroka pa do zadnjega. Z različno velikimi žogami smo poskušali zadeti skozi različno velike luknje na kartonasti tabli. Svoje spretnosti smo na poligonu preizkusili tudi s kolesi, poganjalci in skiroji. Med šolskim letom smo opravljali športne pohode in med pohodi opazovali naravo. Srečali smo kokoške in petelina, pot nam je prekrižal polž, ptički pa so nam prepevali pomladne melodije. Seveda smo morali na poti žejo pogasiti z vodo, na pol poti pa se še okrepčati in napolniti trebuščke z vitaminčki, zato nam je sadje dobro teknilo. Na vrtčevskem travniku smo se preizkusili tudi v mini krosu, na katerem smo zmagali vsi. Z obroči smo izza označene črte lovili različne kocke skrite v travi. Poskrbeli smo tudi za naše mišice, zato smo pripravili tekmovanje v vlečenju vrvi in preskakovanju ovir. Ste vedeli, da se je na travnik našega vrtca pritihotapil tudi majhen krokodilček? Nič zato, mi smo tako dobri športniki, da smo ga kar preskočili in mu med tem še pomežiknili.
Preventiva v prometu
V naši skupini se zelo radi vozimo s poganjalci in skiroji. Z njimi znamo odlično pospeševati in zavirati pa vijugati in iskati bližnjice do željenega cilja.
Res pa je, da vsega našega znanja ne moremo preizkusiti na pravi progi. Zato so bistre glavice prišle na idejo, da bi takšno progo pripravili tudi v našem vrtcu, sploh ker imamo primeren prostor zanjo. Otroci so ga poimenovali kar vrtčevsko dvorišče. Pa smo šli na delo. Iz večjega papirja smo izrezali obliko vrtčevskega dvorišča in nanj so otroci zarisali svoje ideje in nastal je pravi načrt.
Dobili smo cesto, pločnik, parkirišča in vozila, najboljše voznike pa seveda ima Vrtec Deskle. A kaj kmalu so se nam porajala nova in nova vprašanja. Otroci so se spraševali, kakšna bodo postala vozila po vseh prevoženih kilometrih? Ali bodo umazana, ali se bodo pokvarila in nenazadnje, kje jih bomo lahko napolnili z energijo – bencinom? Tako smo na dvorišču poiskali prostor tudi za mehanično delavnico, avtopralnico in bencinsko črpalko. Seveda smo morali svoje ideje preveriti tudi na terenu, zato smo s kredami naš načrt zarisali tudi na dvorišču.
Hitro smo ugotovili, da bomo pri zastavljenem podvigu potrebovali tudi vedno vesele in pridne roke našega hišnika Vasje. Do potankosti izrisan načrt smo mu zato predali z vsemi glasnimi in natančnimi navodili. Seveda smo obnovili tudi pravila o prometni varnosti, kako hodimo po pločniku in kako se v prometu obnašamo. Ker bo naš prometni živ-žav vključeval tudi pločnik in prehode za pešce, bomo svoje znanje ves čas ozaveščali kar preko igre.
Tradicionalni slovenski zajtrk
Vsakoletni novembrski Tradicionalni slovenski zajtrk se je letos zaradi preprečevanja širjenja okužbe z boleznijo COVID-19 premaknil na mesec junij. V tednu od 7. 6. do 11.6. smo se zato v naši skupini posvetili spoznavanju čebelic. Prebrali smo knjigo Čebelica Meli (Isabelle Maquoy) in nanjo tudi likovno ustvarjali. Potrudili smo se, da smo čebelice pobarvali od črte do črte, njihova krila pa smo prepognili tako, da smo dobili skoraj pravo čebelico. Preko plakata smo spoznali razvojni krog čebel, kdo sestavlja čebeljo družino, kako in s čim se med seboj sporazumevajo, kje živijo, kje nabirajo cvetni prah in kako nastaja med. Spoznali smo, da je med zdrav in krepi naše zdravje. V petek, ko je tudi uradno potekal Tradicionalni slovenski zajtrk, smo se odločili, da ga naredimo posebnega. Ker radi jemo zajtrk (ko ni še preveč toplo) na svežem zraku, smo si ga tudi na »čebelji« petek pripravili v atriju. Atrij smo okrasili s čebelicami in tako nam je rezina svežega kruha z maslom in medom dobro teknila. Mleko nas je odžejalo, jabolko pa nam je dalo dodatnih vitaminov. Saj poznate tisti pregovor kajne: »Eno jabolko na dan prežene zdravnika stran!« No, mi se res trudimo, da dobro skrbimo za svoje zdravje in zdravje drugih.
Poročilo pripravila vzgojiteljica skupine Gosenice:
Lea Saksida
SKUPINA ČEBELE
Čustva
Ker so se otroci po ponovnem odprtju vrtcev vrnili nemirni, raztreseni, tudi agresivni, sem se odločila, da se bomo pogovarjali o čustvih. Najprej smo se pogovorili, kaj so to čustva in odkrili, katera čustva poznamo. Pogovarjali smo se o tem, kako se počutimo, ko smo veseli in kdaj smo veseli ter kako se počutimo, ko smo žalostni in kaj nas spravi v slabo voljo. Izdelala sem čustveni semafor oz. koledar. Na njem so nalepljeni obrazi, ki prikazujejo različna čustva. Vsak otrok je dobil ščipalko s svojim imenom. Ščipalko je potem pripel na obraz, ki prikazuje, kako se je tistega dne počutil. Z otroki smo se o njihovem počutju tudi pogovorili. Otrokom sem pokazala sliko, na kateri je bilo več oseb. Skupaj smo ugotavljali, kako se osebe na sliki počutijo, zakaj mislijo, da se tako počutijo, skupaj smo pripovedovali zgodbo. Nato sem otrokom prebrala pravljico Piščanček Pik. S pomočjo ročnih lutk so otroci pravljico tudi večkrat zaigrali. Otroci so po pravljici risali z voščenkami čustva. Naučili smo se pesmico Zakaj pa joče in med prepevanjem tudi zaplesali. Igrali smo se namizno didaktično igro Spomin (obrazi z različnimi čustvi). S pomočjo pravljic o samorogu Rožletu in pravljične joge, smo se učili negativna čustva prepoznati in premagovati. Za to smo uporabili dihalne vaje in vizualizacijo in tako smo negativna čustva odpihnili stran. Poleg dihalnih vaj smo se pri jogi za otroke naučili različne asane in zjutraj v jutranjem krogu izvajali pozdrav soncu.
Zdrav način življenja
S temo o zdravju smo začeli takoj po ponovnem prihodu otrok v vrtec. Najprej smo si prebrali pravljico Pozor, nosne mucke napadajo! Pogovarjali smo se o tem, kako je pomembno, da si roke redno umivamo. Potem smo se naučili pravilno umivati roke s pomočjo pravljice o traktorju in s pomočjo posnetka Čiste roke za zdrave otroke. S pihanjem barve (pihanka) si je vsak otrok izdelal svoj bacilček. Naredili smo tudi poskus in prikazali, kakšno vlogo ima milo pri umivanju rok. Ko smo spoznali pomen čistih rok, smo ugotavljali, kaj vse še pripomore, da ostanemo zdravi. Ugotovili smo, da rabimo še zdravo prehrano, gibanje in počitek. Potem smo spoznavali, kaj je to zdrava prehrana. Izdelali smo prehranski semafor in razdelili hrano na zelo zdravo, malo manj zdravo in na nezdravo. Semafor smo izdelali iz sličic, ki smo jih izrezali iz reklamnih letakov. Otroci so reševali tudi učni list, na katerem je bilo narisano človeško telo. Zraven so dobili list, na katerem je bila narisana različna hrana. Otroci so morali z lista s hrano izrezati samo tisto, ki je zdrava za naše telo in jo zalepiti v človeško telo. V množice smo razvrščali in urejali sadje in zelenjavo. Izdelali smo stolpični prikaz, katero sadje je otrokom v skupini Čebele najbolj všeč. Naučili smo se pesmico Jagode vabijo. Jagode smo slikali s tempera barvami. Ker je gibanje tudi zelo pomembno za zdrav način življenja, smo poskrbeli, da smo se vsak dan gibali na svežem zraku, igrali različne gibalne igre in hodili na sprehode v naravo.
Čutila
Z otroki smo se pogovarjali o tem, kaj so čutila in katera čutila imamo. Najprej smo preizkusili, kako bi bilo, če ne bi nič videli. Pripravila sem razgibano pot z blazinami. Otroci so se razdelili v pare. Eden od otrok v paru je imel zavezane oči. Drugi ga je držal za roko in vodil po razgibani poti. Z zavezanimi očmi so otroci poskusili narisati enako sliko, kot so jo narisali, ko so bili brez preveze čez oči. Ugotavljali smo, česa ne bi videli, če bi bili slepi oz. česa ne bi mogli početi. Naš sluh smo preizkušali tako, da smo poslušali posnetke zvokov in ugotavljali, kaj se tako oglaša. Nekateri zvoki so nam delali kar nekaj preglavic. Prisluhnili smo klasični glasbi (Labodje jezero in Turški marš). Ob poslušanju so se otroci gibali po prostoru. Nato smo poskušali glasbo tudi narisati. Ugotovili smo, da našim noskom nekatere stvari dišijo, nekatere pa smrdijo. Spet z zavezanimi očmi smo vohali različne rastline, hrano … in ugotavljali, čemu ta vonj pripada. Naši jezički pa so imeli nalogo, da ugotovijo, ali je hrana sladka, kisla, slana ali grenka. Spoznali smo, kje naš jezik zazna določen okus. Za konec smo pustili naše največje čutilo – kožo. S pomočjo čutne poti smo ugotavljali, da nam naša koža pove, ali je določen predmet trd, mrzel, topel, mehek, gladek, hrapav … Tudi naši prsti na rokah so imeli nalogo ugotoviti, kaj se skriva v vrečkah iz blaga. Na učni list so otroci zabeležili, ali je predmet, ki se skriva v vrečki, trd ali mehek. Naučili smo se deklamacijo Čutila, ki smo jo povedali staršem ob koncu šolskega leta. Našo čutno pot smo zaključili z glino. Glino smo najprej spoznavali, se z njo igrali, s pomočjo naše kože jo občutili in se o njej pogovarjali. Na koncu je vsak otrok iz gline naredil tudi izdelek – skodelico.
Poročilo pripravila vzgojiteljica skupine Čebele:
Tea Petrovčič
ZAKLJUČEK
Pred nami so poletne počitnice. Vanje stopamo polni novih spoznanj, kako lahko sami poskrbimo za svoje zdravje. Naj bodo zato poletne počitnice predvsem zdrave ter tudi vesele, razigrane in polne otroškega smeha in veselja.
Vsem skupaj želimo lepe in zdrave poletne počitnice!
