(05) 30 52 001 vrtec@osdeskle.si

Obvestila

VPIS V VRTEC


VPIS OTROK V VRTEC BO POTEKAL:
V PONEDELJEK, 4. 3. 2024, OD 12.00 DO 16.00
IN
V TOREK, 5. 3. 2024, OD 8.00 DO 12.00.

Vpisujemo otroke, ki bodo v šolskem letu 2024/25 začeli obiskovati vrtec.
Ob vpisu potrebujemo EMŠO otroka in starša.     

Vabljeni!

PINGVIN PIKO NA OBISKU

Naša igralnica je postala za kratek čas Antarktika … Antarktika, kjer je sam led, sneg in …. PINGVINI. Z otroki smo ob pravljici »Ne tako pogumen pingvin« spoznali pingvina Pika, ki nas je tudi obiskal. Povedal nam je, kje živi, kako se giba, prehranjuje oz. kako je prilagojen na življenje na snegu in ledu. S plišasto igračko pingvina Pika smo se ves ta čas igrali, delali smo mu ledene stolpe, izdelali smo mu ledeno jamo, v kateri smo se z njim veliko preigrali.

Naučili smo se pingvinji ples in ob plesu prepevali pesmico. Iz tulcev in papirja smo izdelali vsak svojega pingvina Pika in ob tem urili naše spretnosti striženja s škarjami.

Piku smo pripravili bazen z ribami (žogice), katere smo lovili z ribiško mrežo.

Pripravili smo umetni sneg, se igrali z njim, delali kepe, majhne snežake in ob mečkanju in stiskanju snega neizmerno uživali.

Poleg snega smo naredili led in z njim ob uporabi tempera barv slikali.

Otrokom smo pripravile didaktične igre: spomin, kjer so otroci iskali 2 enaka pingvina, ter igro opremi pingvina s cofki.

PINGVINI

Pingvini, pozor!
Pingvini, začnimo!
Si že videl kdaj
pingvina piti čaj.
Primi se za nos,
pingvina videl boš.

Pingvini, pozor!
Pingvini, začnimo!
Desno krilo …
Si že videl kdaj
pingvina piti čaj.
Primi se za nos,
pingvina videl boš.

Pingvini pozor!
Pingvini, začnimo!
Desno krilo …
levo krilo …
Si že videl kdaj
pingvina piti čaj.
Primi se za nos,
pingvina videl boš.

Pingvini pozor!
Pingvini, začnimo!

Desno krilo …
levo krilo …
Desna noga …
Leva noga …
Rit …
Glava …
Jezik …

Pingvini pozor!
Pingvini voljno!!!

Zapisala: Nina Fortuna

ZDRAVSTVENI DOM PRI ČEBELAH NE STAVKA!

Zaradi stavke je v naši državi zelo težko priti do zdravnika, ampak v našem Zdravstvenem domu pri Čebelah temu ni tako. Naš ZD obišče veliko pacientov in sprejmemo prav vse. Saj veste, da govorimo le o simbolni igri »zdravnik«, kajne? Našo igralnico smo namreč za nekaj časa spremenili v zdravstveni dom.

Ampak preden smo se podali v vlogo  zdravnika, medicinske sestre ter farmacevta, smo se o samem delu morali tudi kaj naučiti. Zato nas je v vrtcu obiskala medicinska sestra iz Zdravstvenega doma Nova Gorica ter nas o delu malo podučila. Pokazala nam je tudi veliko pripomočkov, ki jih zdravniki oziroma medicinske sestre uporabljajo.

Po pridobljenem znanju je bil čas, da smo v naši igralnici postavili čakalnico za bolnike, ambulanto in seveda tudi lekarno. Otroci so se v vlogo zdravnika, medicinske sestre oziroma farmacevta zelo radi vživljali. Zdravnik je  bolniku poslušal srce, mu izmeril temperaturo, pregledal ušesa in po potrebi tudi cepil. No, cepljeni so bili kar vsi bolniki, saj to je bil najzabavnejši del. V kolikor je bolnik potreboval zdravilo, mu ga je zdravnik predpisal, rcept pa izdala medicinska sestra. Z njim se je bolnik odpravi v lekarno, kjer je zdravilo lahko prevzel.

Zapisala: Nika Mutavčić

ENA DVA TRI, MIGALI SMO VSI

Na zadnji januarski dan smo vrtčevski otroci skupaj s starši migali v šolski telovadnici.

Kot pravi športniki smo se najprej ogreli. Skozi gibalno igro smo se sprehodili po namišljenem gozdu. Preskočili smo skalo, hodili po prstih, da nismo prestrašili veverice, zbežali pred lisico in preskočili veliko mravljišče. Tik pod vrhom gore nas je pričakal sneg in prepustili smo se zimskih radostim. Kepali smo se, a s tem prestrašili zajčka. Zasmili se nam je, zato smo mu s telesom naredili hišico, da se je lahko skril. Uh, kako nam je postalo toplo.

Ravno prav za preizkušnjo na poligonih. Rolkanje, skakanje, vlečenje z vrvjo, premagovanje ovir in lovljenje žogice … v vsem smo bili zmagovalci. Tudi starši, ki so se prepustili otroškim radostim.

Prav na koncu pa so otroci ogreli še glasilke. Navijali so namreč za svoje tatkote, ki so se pomerili v vlečenju vrvi. Očetje mlajše strani proti očetom starejše strani. Letos so bili močnejši očetje starejših otrok in za zmago prejeli tudi pokal, ki krasi garderobo otrok. Le kdo ve, katero stran bo pokal krasil naslednje leto?

PREGNALI SMO ZIMO

Pust je čas, ko oživijo različne pustne maske. Je čas, ko smo enkrat v letu lahko tisti nekdo, ki nam je najlepši, ki ima najboljše super moči, ki je najpogumnejši ali najstrašnejši. In vse samo zato, da preženemo zimo in prikličemo pomlad.

Glede na to, da že vse od pustnega rajanja v Deskle sije sonce, smo nalogo opravili z odliko. Ampak če smo prav pošteni, nismo imeli veliko dela s preganjanjem le-te. Kaj se vam zdi? V družbi Pihalnega orkestra Salonit Anhovo in Tinc smo namreč s straši in starimi starši rajali v pustni povorki. Povorka, ki se je vila po desklanskih ulicah, je bila resnično dolga in je popolnoma napolnila tudi ploščad pred trgovino, kjer smo rajali vsi.

OBISK GORIŠKE KNJIŽNICE FRANCETA BEVKA

Dan pred kulturnim praznikom smo se najstarejši skupini odpravili na izlet v Novo Gorico in obiskali Goriško knjižnico Franceta Bevka.

Sprehodili smo se med knjižnimi policami in občudovali, koliko knjig imajo spravljenih na policah. V otroškem kotičku smo videli res velikega Mačka Murija, ki najverjetneje z enim očesom pazi tudi na vse knjižne junake.

Prijazni knjižničarki Manja in Polona sta nam pričarali zanimivo in poučno dopoldne. Pokazali sta nam, kakšne knjige si lahko v knjižnici izposodimo. Nas so najbolj navdušile tiste zelo majhne in tiste največje pa take v obliki princeskine torbice. Pa tiste, ki v sebi skrivajo lutko ali izrezljano ladjo. Aja, pa še tiste, v katerih se skrivajo velike slike živali. Prav vsak je našel svojo najljubšo.

V zgornjem nadstropju smo videli najmanjšo knjigo, veliko kakor noht najmlajšega otroka v našem vrtcu, ter prav posebno sobo. In sicer sobo pisatelja Franceta Bevka. V njej imajo shranjeno njegovo pisalno mizo in opremo, ampak otroke je najbolj navdušila njegova mišelovka.

Pred zaključkom ogleda smo se sprehodili še do sobe pravljic, kjer nam je knjižničarka povedala pravljico o Cerkniškem jezeru. Zakaj enkrat je, drugič ga pa spet ni. Otroci so se spraševali, kako se to zgodi in knjižničarka je imela odgovor tudi na to vprašanje. S poskusom nam je pokazala, zakaj jezeru pravimo presihajoče jezero.

Ob koncu ogleda smo se s pesmico Prijateljice lutke (Romana Kranjčan) zahvali knjižničarkama. Morda smo iz knjige prebudili tudi kakšnega nagajivega knjižnega junaka. Če ga najdete kje po poti, ga le odpeljite nazaj v goriško knjižnico in si spotoma izposodite kakšno knjigo, ki bo otroka pred spanjem popeljala v deželo sanj.

ZIMA, ZIMA BELA

Prvi mesec v novem letu smo si pobarvali v belo barvo. Pogovarjali smo se o zimi in snegu, peli zimske pesmice in poslušali zimske pravljice. Prva pravljica, ki smo ji prisluhnili, je bila Bor in Brina na snegu. Ker pri nas ni zapadlo prav nič snega in ker smo se želeli tudi mi preizkusiti v kepanju, sankanju in smučanju, smo si začarali snežne kepe, sanke in smučke kar iz časopisnega papirja. Tako smo se tudi mi kepali s časopisnimi kepami, ki smo si jih kar sami oblikovali z našimi prstki. Uporabili smo jih tudi pri igri ciljanje plastičnih lončkov. Verjetno vas zanima tudi, kako smo se sankali in smučali. Usedli smo se na list časopisnega papirja in že so naše sani drvele po naši igralnici in zavile celo v garderobo. Smučali pa smo tako, da smo z vsako nogo stopili na en časopisni list papirja in že smo vijugali med klopcami v naši garderobi. Bilo nam je zelo zabavno, a smo ugotovili, da je smučanje kar utrudljiv šport.

Iz časopisnega papirja, ki nam je ostal od smučanja in sankanja, smo porabili koščke za izdelavo sneženega moža. Pri tej nalogi so naši prstki trgali papir in ga lepili na risalni list. Potem smo vse skupaj pobarvali z vodenimi barvami. Ko smo imeli podlago, smo nanjo iz izrezanih delov sestavili in zalepili sneženega moža.

Poslušali  smo še pravljice Nasmejani sneženi mož, Dobri snežak, Kako je Vilko vzljubil zimo in Snežaki v vrtcu. Snežake smo oblikovali tudi iz plastelina in obročev. Naučili smo se pesmico o snežaku, ki je imel zelo rad mraz in se je bal sonca. Zakaj pa se snežaki bojijo sonca? Da bi si lahko bolje predstavljali, kaj se zgodi z vodo, ko je mraz in kaj, ko je toplo, smo naredili poskus. Vodo smo natočili v lončke. Vsak otrok je svoj lonček z vodo nesel v skrinjo. Naslednjega dne smo šli lončke iskat, da bi videli, kaj se je zgodilo z vodo. Ugotovili smo, da je voda v skrinji, kjer je močno mraz, zmrznila. Nastale so ledene kocke. Nato smo te ledene kocke dali v posodo. Seveda ni šlo brez tega, da smo ledene kocke prijeli v roke in se z njimi igrali. Ugotavljali smo, da je led mrzel in da ga težko več časa držimo v rokah. Po igri z ledom pa so bile naše roke mokre, ker se je led začel topiti. Na koncu smo posodo z ledenimi kockami postavili nad radiator. In ko smo čez nekaj časa pogledali v posodo, smo ugotovili, da je v posodi spet samo voda. Tako kot se led stopi v toplem prostoru, se tudi snežak stopi  na soncu. Ampak nič hudega. Kajti – kot smo slišali v pravljici o dobrem snežaku – tam, kjer se sneg oz. snežak stopi, zrastejo pomladne cvetlice. Teh pa smo tudi zelo veseli.

Zapisala: Tea Petrovčič

SNEŽAKI V TOLMINSKI ZADRUGI NOVA GORICI

Hmmm, spet nam je nekdo pobegnil. Tokrat snežaki.

Ampak to pot se nismo prav veliko spraševali kam. Vedeli smo namreč, da naši likovni izdelki radi »pobegnejo« v Novo Gorico. Tako smo preverili, če so tam. In veste kaj? Prav smo imeli. V trgovini Zadruga Tolmin mahajo izza okna. Če imate čas, jim pojdite pomahat tudi vi!

Zapisala: Lea Saksida

KNJIŽNI JUNAKI

Iz knjig so pobegnili pravljični junaki. A mi smo jih ulovili!

»Mnogo je lepih dežel vsepovsod, a najlepša je dežela branja…« poje Roma Kranjčan v Pavćkovi pesmi Dežela branja. In mi, Metuljčki, se z njo močno strinjamo.

Na začetku šolskega leta se je v naši igralnici skrivalo veliko pravljičnih junakov. Ušli so iz otroških knjig in se pomešali med otroke. A otroci so jih hitro našli in si med vsemi izbrali svojega junaka.

Kasneje nas je pot peljala v vrtčevsko knjižnico, kjer je vsak otrok poiskal knjigo s svojim knjižnim junakom. In tako smo dobili veliko dela, saj smo morali najprej vse knjige pregledati, nato pa jih še prebrati.

Zgodbe so nas popeljale v domišljijski svet, ki smo ga po prebrani knjigi poustvari še sami. Veliko smo se pogovarjali o vsebini, knjigam dodajali svoje nadaljevanje, se pogovarjali, kako bi pravljične moči izkoristili mi sami, če bi jih imeli. Kar nekaj pravljic je imelo tudi svojo pesmico in mi smo jo prepevali ali se z njo poistovetili.

Naučili smo se tudi pesem o pravljičnih junakih, in sicer Prijateljice lutke (Romana Kranjčan) in plesno koreografijo na pesem Dežela branja (Romana Kranjčan).

Naše knjižno popotovanje smo na koncu zaključili z likovno razstavo. Nad garderobnimi omaricami smo razstavili likovne izdelke knjig s svojim knjižnim junakom.

Zapisala: Lea Saksida

VESELI DECEMBER

Zdaj že lanski december je bil v naši skupini še posebej čaroben. Tako smo si prve dni decembra okrasili igralnico, prižgali praznične lučke in uživali v tem čarobnem času.

več…

(Visited 26.715 times, 10 visits today)
Dostopnost