(05) 30 52 001 vrtec@osdeskle.si

Prvi mesec v novem letu smo si pobarvali v belo barvo. Pogovarjali smo se o zimi in snegu, peli zimske pesmice in poslušali zimske pravljice. Prva pravljica, ki smo ji prisluhnili, je bila Bor in Brina na snegu. Ker pri nas ni zapadlo prav nič snega in ker smo se želeli tudi mi preizkusiti v kepanju, sankanju in smučanju, smo si začarali snežne kepe, sanke in smučke kar iz časopisnega papirja. Tako smo se tudi mi kepali s časopisnimi kepami, ki smo si jih kar sami oblikovali z našimi prstki. Uporabili smo jih tudi pri igri ciljanje plastičnih lončkov. Verjetno vas zanima tudi, kako smo se sankali in smučali. Usedli smo se na list časopisnega papirja in že so naše sani drvele po naši igralnici in zavile celo v garderobo. Smučali pa smo tako, da smo z vsako nogo stopili na en časopisni list papirja in že smo vijugali med klopcami v naši garderobi. Bilo nam je zelo zabavno, a smo ugotovili, da je smučanje kar utrudljiv šport.

Iz časopisnega papirja, ki nam je ostal od smučanja in sankanja, smo porabili koščke za izdelavo sneženega moža. Pri tej nalogi so naši prstki trgali papir in ga lepili na risalni list. Potem smo vse skupaj pobarvali z vodenimi barvami. Ko smo imeli podlago, smo nanjo iz izrezanih delov sestavili in zalepili sneženega moža.

Poslušali  smo še pravljice Nasmejani sneženi mož, Dobri snežak, Kako je Vilko vzljubil zimo in Snežaki v vrtcu. Snežake smo oblikovali tudi iz plastelina in obročev. Naučili smo se pesmico o snežaku, ki je imel zelo rad mraz in se je bal sonca. Zakaj pa se snežaki bojijo sonca? Da bi si lahko bolje predstavljali, kaj se zgodi z vodo, ko je mraz in kaj, ko je toplo, smo naredili poskus. Vodo smo natočili v lončke. Vsak otrok je svoj lonček z vodo nesel v skrinjo. Naslednjega dne smo šli lončke iskat, da bi videli, kaj se je zgodilo z vodo. Ugotovili smo, da je voda v skrinji, kjer je močno mraz, zmrznila. Nastale so ledene kocke. Nato smo te ledene kocke dali v posodo. Seveda ni šlo brez tega, da smo ledene kocke prijeli v roke in se z njimi igrali. Ugotavljali smo, da je led mrzel in da ga težko več časa držimo v rokah. Po igri z ledom pa so bile naše roke mokre, ker se je led začel topiti. Na koncu smo posodo z ledenimi kockami postavili nad radiator. In ko smo čez nekaj časa pogledali v posodo, smo ugotovili, da je v posodi spet samo voda. Tako kot se led stopi v toplem prostoru, se tudi snežak stopi  na soncu. Ampak nič hudega. Kajti – kot smo slišali v pravljici o dobrem snežaku – tam, kjer se sneg oz. snežak stopi, zrastejo pomladne cvetlice. Teh pa smo tudi zelo veseli.

Zapisala: Tea Petrovčič

(Visited 96 times, 1 visits today)
Dostopnost