Res lep, predvsem pa topel in sončen dan smo izkoristili za izvedbo pohoda v okviru športnega programa Mali sonček. Povzpeli smo se na Robidni Breg in že takoj ob vznožju dobili novega prijatelja. Uganete koga?
Simpatičnega kužka, ki je stopil v korak z nami. Na vrhu Robidnega Brega smo krenili v gozd in si v senci privoščili krajši postanek. Takrat smo že mislili, da bo naš štirinožni prijatelj šel svojo pot, a smo se motili. Najbrž je ugotovil, da mu ne sledimo in je prišel nazaj k nam. Ko smo se odžejali, smo pot nadaljevali skozi gozd in v družbi kužka prišli do Močil. Sonce nas je vso pot močno grelo, zato so se naša čela pričela svetiti od potu, kar nam je dalo namig, da se vrnemo v vrtec. In očitno je naš namig razumel tudi kužek. Ves čas je hodil malce pred nami in pogledoval, kje smo, na kakšnem razpotju pa zavil tudi v smer, ki ni peljala v vrtec. Takrat smo že pomislili, da se bomo razšli, a se je vsakokrat vrnil k nam. Ko smo prišli do šolskega igrišča, nas je še vedno spremljal in na koncu je z nami prišel prav do vrtca, kjer ga otroški živ žav ni prav nič motil.
Na igrišču smo mu priskrbeli osvežitev in poklicali lastnike, ki so pohajača hitro prišli iskat. Medtem ko je čakal na prevoz, mu ni bilo dolgčas. Opazoval je otroke, oni pa njega. Zdaj se sprašujemo le: »Ali mu je bilo v naši družbi tako lepo, da se bo naslednje leto v vrtec vpisal tudi on?« Mi bi ga bili zelo veseli!
Lea Saksida
