Za nami je uvajalno obdobje, katerega smo skupaj zelo pogumno »prehodili«. Čeprav smo skoraj vsi otroci iz skupine septembra prvič prestopili prag vrtca, je solzic na naših obrazih bilo le za vzorec. Hitro smo se privadili na novo okolje in nove prijatelje. Vsak dan smo se in se še privajamo na rutino, kot je umivanje rok pred in po obroku ter čakanje pri mizi na hrano. Veliko časa smo preživeli tudi na našem atriju, kjer smo se vozili s poganjalci ter igrali z žogami.
V tem času smo bili tudi že zelo ustvarjalni. Najprej smo prstno barvo spoznavali nato pa ustvarili naše prve umetnije.
Trilili, tralala, že jesen je k nam prišla. Ker nam je, če sodimo po vremenu, jesen že kar nekaj časa trkala na vrata, smo jo nenazadnje tudi mi spustili v našo igralnico. Na naše drevo v igralnici smo nalepili jesenske listke in jim dodali sladke rumene hruške. Ob prepevanju pesmic Ježek teka, teka (Mira Voglar) in Lisička je prav zvita zver (ljudska) smo pod naše drevo zalepili tudi živali. Praznovali smo prvi dan jeseni s kosilom, ki so ga pripravili otroci iz ostalih skupin v vrtcu. Mizo smo si jesensko okrasili in jedli na atriju.
Obeležili smo tudi državni praznik – dan slovenskega športa. Na atriju smo si postavili športne postaje, katere smo spretno premagovali.
To smo mi, najmlajši, a zelo pogumni otroci v vrtcu.
Nika Mutavčić
