To smo mi, podmladek Vrtca Deskle.
Kljub temu da je večina otrok v naši skupini letos prvič prestopila vrtčevski prag, smo ob koncu meseca septembra že vsi pravi korenjaki. Solzice na ličkih, ki so otroke prve dni spremljale ob prihodu v igralnico, so po večini že zamenjale igrive in vedoželjne iskrice v očeh. Zelo radi se igramo s kockami, s prstnimi igrami, privoščimo si masaže z bibarijami in si ogledujemo in opisujemo slikanice, še posebej tiste, v katerih so skrite živali. Prav zato poznamo že veliko pesmic, ampak najraje prisluhnemo najbolj otroški, ljudski pesmi Ringa raja. Na atriju lovimo sončne žarke in postajamo vedno boljši in spretnejši vozniki poganjalcev. Radi se igramo z različno velikimi žogami in baloni. Najraje pa se »pocrtamo«, sploh ko nas na poti k uri kosila že lovi utrujenost.
Kot smo že zapisali, smo zelo vedoželjni in tudi ustvarjalni. Tako smo že poskrbeli, da smo v našo igralnico pripeljali jesenske barve. Obiskala sta nas ježka, ki sta nam povedala, da imata zelo rada sočna jabolka in hruške. Nekaj smo jih našli tudi pri nas in jih jima pokazali. Eden si je izbral jabolka, drugi hruške, obema pa smo pomagali, da sta jih uspela nabosti na bodice. Malo smo ju s pesmico Živali jeseni (Mira Voglar) tudi podučili, kako jih najlažje nabodeta. Preizkusili smo se v likovnem ustvarjanju in s prstnimi barvami in dlanmi odtisnili vsak svojega ježka. Z jesenskim listjem smo obogatili pano letnih časov. Spoznali smo pravljico o krtku, iz knjige Krtek in jesen (Hana Doskoćilova). Krtek je iz sliv najprej naredil marmelado, nato pa še piškote, ki so tako močno dišali po celem gozdu, da so na obisk h krtku privabili njegove prijatelje.
Ampak veste kaj? Zadišali so tudi nam.
Lea Saksida